Preskoči na vsebino .

Meni storitev

Osrednja navigacija

Področna navigacija

Več informacij

Povezava na slovenia.si odpre novo okno

Storitve

Maj

07.05.2008

Nagovor ministra dr. Žiga Turka na atenskem vrhu o podnebnih spremembah in energetski varnosti


Spoštovane dame in gospodje,

veseli me, da vas lahko nagovorim na temo, ki je za nas vse izjemno pomembna. V času, ko cene nafte in plina silovito naraščajo, zaskrbljenost javnosti zaradi naše odvisnosti od uvoza energetskih virov in vse več dokazov o globalnem segrevanju postavlja v središče strateški izziv medsebojne odvisnosti podnebnih sprememb in energetske varnosti. Nadvse pomembno je, da se o vprašanjih energije in podnebnih sprememb razpravlja ter da ostanejo na vrhu političnega zanimanja na globalni in na regionalni ravni.

Učinke podnebnih sprememb že občutimo: temperature se zvišujejo, ledeniške kope in ledeniki se talijo, ekstremni vremenski pojavi pa postajajo vse pogostejši in vse hujši. Znanstveniki za to stoletje napovedujejo tudi večje spremembe v zemeljski masi. Za posledice vremenskih sprememb so ranljive vse države. Zato je pomembno, da se lahko srečujemo in si izmenjujemo zamisli, pa tudi najboljše načine, kako se spopasti z izzivi, ki nas čakajo.

 

Dame in gospodje,

delovanje človeštva je odvisno od energije. Hkrati pa njena visoka in naraščajoča poraba povečuje izpuste ogljika in sproža učinke toplogrednih plinov, ki še pospešujejo neizogibne podnebne spremembe. Tega vprašanja se morajo lotiti takoj – na lokalni, regionalni in globalni ravni. »Načrt z Balija«, ki ga je konferenca Združenih narodov o podnebnih spremembah sprejela decembra lani, zajema ključne sestavine za prihodnji globalni sporazum: večja blažitev podnebnih sprememb z omejevanjem ali zmanjševanjem izpustov, prilagajanje na podnebne spremembe, ukrepi za razvoj in prenos tehnologije ter sorazmerno povečevanje finančnih sredstev in naložb v podporo blažitvi in prilagajanju. Vendar pa je to le prvi korak k novi globalni podnebni ureditvi.

Razvite države in države v razvoju morajo v boju proti podnebnim spremembam prevzeti pošten delež odgovornosti. Industrijsko razvite države so v zadnjih 150 letih prispevale 75 % vseh izpustov toplogrednih plinov, zato prav gotovo nosimo večjo zgodovinsko odgovornost za današnje izpuste. Države v razvoju pa doživljajo visoke stopnje rasti, zato njihovi izpusti toplogrednih plinov hitro naraščajo, hkrati pa je njihovo gospodarstvo še naprej nestabilno in krhko, kar ovira velike naložbe v nove čiste tehnologije. V tej luči bodo morale razvite države olajšati uvajanje in širjenje novih in čistih tehnologij.

Demografska gibanja bodo določila prihodnje povpraševanje po energiji. Zato je zelo pomembno, da v tem dialogu sodelujejo vse države, ne glede na sedanjo stopnjo svojega gospodarskega razvoja.

 

Dame in gospodje,

blažitev globalnih podnebnih sprememb je močno odvisna tudi od večje energetske učinkovitosti in uporabe tehnologij za obnovljive vire energije v vseh državah.

Naložbe v raziskovanje in razvoj energetskih virov v EU še vedno zaostajajo. Zato bi se morali lotiti uporabe dodatnih virov, medtem pa zagotoviti čim boljšo izrabo finančnih sredstev, ki so že na voljo. Kakor vse industrijske revolucije bo tudi to poganjala tehnologija, zato je skrajni čas, da svojo politično vizijo spremenimo v konkretna dejanja.

Vse to bi morali storiti skupaj z boljšo rabo energije v predelavi, gradbeništvu, industriji in prometu. Kajti izboljšanje učinkovitosti je najcenejše in najbolj obnovljivo gorivo od vseh.

Slovenija pozdravlja strateški načrt za energetsko tehnologijo, ki so ga predsedniki držav in vlad EU podprli na zasedanju Evropskega sveta spomladi 2008. Njegov cilj je pospešiti inovacije pri energetskih tehnologijah, nato pa pritisniti na evropsko industrijo, da bo nevarnost podnebnih sprememb in varnost oskrbe spremenila v priložnost za povečanje svoje konkurenčnosti. Ne pozabimo, da razvoja in raziskav ne morejo podpirati samo države. Končno je tudi najvažnejša stvar gospodarskih panog, ki pričakujejo, da bodo v spreminjajočem se svetu še naprej igrale pomembno vlogo in da bodo še naprej konkurenčne.

Energetsko prihodnost, ki bo temeljila na izdatnih in čistih obnovljivih virih, je mogoče doseči. Dozorel je čas, da se države trdno zavežejo k uveljavljanju nove politike. Rešitev tega izziva bo zahtevala usklajeno delovanja držav, poslovnega sveta in državljanov. Pionirske raziskave in razvoj na ravni držav in zasebnega sektorja so dali vrsto obetavnih novih tehnologij, s katerimi se izdatni domači energetski viri – vključno s sončno, vetrno, geotermalno, vodno energijo, energijo biomase in morja – predelajo v gorivo za promet, elektriko in toploto. Mnogo novih tehnologij, ki temeljijo na obnovljivih virih, je že ali pa bo konkurenčnih fosilnemu gorivu.

S spodbujanjem naložb v obnovljivo energijo, energetsko zadostnost in nove tehnologije prispevamo k trajnostnemu razvoju in varnosti oskrbe ter pomagamo ustvarjati nova delovna mesta, gospodarsko rast, večjo konkurenčnost in razvoj podeželja. Mnoge prednosti obnovljive energije – v smislu učinkov na podnebne spremembe, varno oskrbo z energijo in dolgoročne ekonomske koristi – so se zelo dobro sprejele.

Kakor Evropska komisija tudi Slovenija verjame, da bo popolnoma liberaliziran trg skupaj z ustreznimi mehanizmi, kakršna so javno-zasebna partnerstva, pri katerih so zasebne naložbe enakovredne vladnim spodbudam ali pri katerih lahko vladne spodbude zagotovijo večje izdatke za raziskave in razvoj v zasebnem sektorju, poskrbel za ugodno okolje za dolgoročne strateške naložbe v energetsko infrastrukturo in raziskave na energijskem področju.

 

Dame in gospodje,

ustrezno pozornost je treba nameniti tudi vprašanju zagotavljanja varne oskrbe z energijo s povečanjem raznovrstnosti prometnih poti in različnimi energetskimi viri. Evropska unija je druga največja porabnica energije in največja uvoznica energije na svetu. Če se bodo sedanja gibanja nadaljevala, bo do leta 2030 za svoje potrebe po nafti 90-odstotno, za svoje potrebe po plinu pa 80-odstotno odvisna od uvoza. Samo ti dve številki bi morali biti zadostno dokazilo, da ne le, da moramo ukrepati znotraj EU ter ustaviti in postopoma zmanjšati njeno povpraševanje po energiji, ampak moramo tudi negovati in še naprej razvijati odnose z državami in regijami, ki nam zagotavljajo naša energetska sredstva.

V prizadevanju po energetski varnosti Slovenija podpira povečanje raznovrstnosti dobaviteljev energije, virov in tranzitnih poti.

 

Dame in gospodje,

vemo, kaj je naša naloga – upočasniti moramo globalno segrevanje, pri tem pa ne smemo otežiti gospodarskega razvoja. Ne bo lahko. Potrebni bodo skupni ukrepi in veliko ustvarjalnega razmišljanja. Upam, da je ta izjava korak v pravo smer.

Hvala.

 

Dostopnost     . Natisnite     .


Datum: 07.05.2008