Preskoči na vsebino .

Meni storitev

Osrednja navigacija

Področna navigacija

Več informacij

Povezava na slovenia.si odpre novo okno

Storitve

Maj

15.05.2008

Uvodni nagovor predsednika Sveta EU za splošne zadeve in zunanje odnose, ministra dr. Rupla, na zasedanju zunanjih ministrov na 5. vrhu EU-LAK


Spoštovani sopredsedujoči, minister José Antonio García Belaunde,
spoštovana komisarka Ferrero-Waldnerjeva,
ekscelence, gospe in gospodje!

Naj vas ob tej priložnosti pozdravim tukaj v Limi kot zunanji minister predsedujoče Svetu Evropske unije.

Zasedanje zunanjih ministrov članic Evropske unije ter držav Latinske Amerike in Karibov, ki pomeni uvod v 5. vrhunsko zasedanje EU-LAC v Limi, naj prispeva k poglobitvi razumevanja med našima regijama, kajti trdno smo prepričani, da je strateško partnerstvo mogoče vzpostaviti in utrditi zgolj na osnovi poglobljenega razumevanja interesov, potreb in stališč drug drugega. Ob tem je treba upoštevati dejstvo, da proces graditve strateškega partnerstva med našima regijama poteka v pogojih vsestranske globalizacije, kar prinaša nove izzive in tudi probleme.

Eden od najpomembnejših izzivov, ki jih tudi v odnose med EU in državami regije LAK vnaša sodobna globalizacija, so nedvomno množične migracije. Kot je znano, sodijo Latinska Amerika in Karibi med tiste svetovne regije, ki jih migracijski tokovi še posebno zaznamujejo, tako v pozitivnem kot tudi v negativnem smislu. Po podatkih Svetovne banke, denimo, v večini karibskih držav najmanj dvajset odstotkov prebivalcev živi zunaj meja teh držav. Trdno verjamemo, da so migranti predvsem most med državo njihovega izvora in državo prejemnico. Treba pa je tudi upoštevati, da so dohodki migrantov pomemben dejavnik razvoja držav njihovega izvora, zato so se naše države že na 3. vrhunskem zasedanju EU-LAK v Guadalajari leta 2004 obvezale, da bodo čim bolj olajšale transfer dohodkov migrantov.

Vsi si moramo prizadevati za dosledno spoštovanje človekovih pravic migrantov, med katere sodi tudi pravica do iskanja azila. Hkrati pa je treba okrepiti sodelovanje med Evropsko unijo in državami LAK na področju boja proti ilegalnim migracijam in tihotapljenja ljudi. V duhu partnerstva in skupne odgovornosti si moramo prizadevati za vzpostavitev nadzora nad migracijskimi tokovi in za čim hitrejšo in čim bolj popolno integracijo legalnih migrantov v družbe držav prejemnic.

V tem pogledu pa je ključnega pomena medkulturni dialog, kajti migranti so tudi živa vez med svojo izvorno kulturo in kulturo države prejemnice. Medkulturni dialog je ena od prednostnih nalog slovenskega predsedovanja Evropski uniji in želimo si, da bi se v prihodnje še okrepil medkulturni dialog med našima regijama, še zlasti pa si želimo tudi poglobljenega in iskrenega dialoga s pripadniki t. i. predkolumbovskih kultur Latinske Amerike in Karibov.

Evropska unija prav tako že dolgo časa sistematično podpira regionalne integracijske procese v Latinski Ameriki in Karibih ter seveda tudi drugod po svetu. Glede na to, da sta prav gospodarska in politična integracija Evropi doslej zagotovili že skoraj šest desetletij miru, razmeroma hitrega družbenoekonomskega razvoja in nadpovprečne politične stabilnosti, menimo, da je omenjeni recept mogoče vsaj do neke mere uspešno uporabiti tudi v drugih delih sveta, še zlasti v tistih, kjer že obstajajo nekateri elementi enotnosti, kar nedvomno velja za Latinsko Ameriko in Karibe.

Naša odločenost, da spodbujamo integracijske procese tako na ravni celotne regije kot tudi na podregionalni ravni, se kaže tudi v regionalnem strateškem načrtu za obdobje 2007–2013, ki med drugim poudarja spodbujanje regionalnega povezovanja na področju prometne, energetske in informacijske infrastrukture. V tem pogledu bi bile za Latinsko Ameriko in Karibe nedvomno zanimive tudi naše izkušnje s t. i. vseevropskimi omrežji.

Rad bi se dotaknil še ene izjemno žgoče problematike – drog. Te življenjsko nevarne opojne substance vsako leto zahtevajo življenja desettisočev pretežno mladih ljudi v Evropi, Latinski Ameriki, Karibih in drugod po svetu. Hkrati pa ilegalna proizvodnja in razpečevanje drog omogočata bajne zaslužke brezsrčnim kriminalnim posameznikom in združbam. Droge skratka povzročajo velikansko gospodarsko in družbeno škodo, da o neizmernem trpljenju žrtev in njihovih bližnjih niti ne govorimo.

Članice EU in države LAK že vrsto let sodelujejo v boju proti drogam v okviru Koordinacijskega in kooperacijskega mehanizma o drogah in Akcijskega načrta iz Paname. Dosedanji učinki teh naših skupnih prizadevanj so sicer pozitivni in opogumljajoči, vendar bo treba storiti še več, in sicer zlasti v skladu s priporočili 10. srečanja na visoki ravni omenjenega mehanizma, ki je potekalo 4. in 5. marca letos na Dunaju. Prav tako bo treba še naprej krepiti in usklajevati naše sodelovanje v boju proti drogam v okviru OZN in njenih specializiranih agencij.

Gospe in gospodje, naši regiji ponujata izjemen potencial za njune prebivalce. Mi kot vlade, poslovneži in civilna družba pa si moramo prizadevati, da s skupnimi močmi odgovarjamo na izzive in čim bolj izkoristimo obilico priložnosti, ki nam jih ponuja naše strateško sodelovanje.

Hvala za pozornost.

 

Dostopnost     . Natisnite     .


Datum: 16.05.2008