Izjava ministra za razvoj Žige Turka v imenu Evropske unije
Velja govorjena beseda
Spoštovani gospod predsednik, ekscelence, cenjeni predstavniki!
Za Slovenijo je posebna čast, da vas lahko na tej konferenci nagovori v imenu Evropske unije.
Dovolite mi, da se na začetku najprej iskreno zahvalim Gani za organizacijo te konference in prebivalcem Akre za prisrčno dobrodošlico.
Pomenljivo in ustrezno je, da UNCTAD-ova konferenca poteka prav v Afriki. To nas opozarja, da moramo okrepiti naša prizadevanja za uresničevanje razvojnih smotrov skupaj z razvojnimi cilji tisočletja. Evropska unija sodeluje z afriškimi državami v partnerstvu, ki ga je okrepila pred kratkim sprejeta skupna strategija Evropske unije in Afrike, njej cilj pa je, da tej celini in njenim prebivalcem pomagamo na poti k učinkovitejšemu mednarodnemu vplivu in sodelovanju/globalizaciji???.
UNCTAD-ova 12. konferenca ima dvojni namen.
Ponuja namreč priložnost za dialog in premislek o ključnih trgovinskih, globalizacijskih in razvojnih vprašanjih v okviru spreminjajoče se geografije svetovnega gospodarstva. Dogajanje v odločilnem trenutku kroga večstranskih trgovinskih pogajanj iz Dohe bi moralo zagotoviti pozitivno sporočilo, ki bi podprlo čimprejšnje soglasje o ambicioznem, uravnoteženem in celovitem izidu, ki bi pomembno prispeval k razvoju in krepitvi večstranskega sodelovanja.
Hkrati ima konferenca pomembno nalogo, da določi delovni program organizacije UNCTAD za naslednja štiri leta, s čimer bo lahko kar najbolj izkoristila svoja sredstva in primerjalne prednosti.
V prvem in drugem smislu je Evropska unija v celoti zavezana k doseganju uspešnih rezultatov in bo konstruktivno sodelovala, pri tem pa je treba upoštevati, da je Unija glavna trgovinska partnerica držav v razvoju in da zagotavlja največ razvojne pomoči.
12. konferenca UNCTAD mora pripeljati do uravnoteženega izida glede analize različnih perspektiv globalizacije ter vloge tržnih sil in vlad. Pri povezovanju analize in političnih odzivov bi morala znova potrditi vzajemno priznano dejstvo, da so države predvsem same odgovorne za svoj gospodarski in družbeni razvoj, mednarodna skupnost pa jih pri tem podpira. UNCTAD lahko k temu prispeva tako, da prepozna tista področja, kjer lahko doda največ vrednosti ter državam v razvoju pomaga oblikovati trgovinske in investicijske mehanizme za trajnostni razvoj.
V tem smislu in glede na sedanje izzive Evropska unija v naslednjih štirih letih kot prednostna področja za delo organizacije UNCTAD izpostavlja naslednja tri področja: spodbujanje trgovine jug-jug in regionalnega povezovanja, osnovni proizvodi in trgovina z naravnimi viri ter investicije in konkurenca. Na vseh teh področjih in z upoštevanjem potreb drugih regij v razvoju ter tranzicijskih držav je treba dati glavni poudarek najmanj razvitim državam ter drugim revnim in ranljivim deželam, predvsem tistim v Afriki. UNCTAD-ovo delo bi moralo biti usmerjeno v trajnostni razvoj in odpravo revščine v okviru razvojnih ciljev tisočletja ob vključevanju in potrjevanju načel dobrega upravljanja, pravne države, spoštovanja demokratičnih institucij, človekovih pravic, enakosti spolov in spodbujanja ekonomskih možnosti žensk.
Nova dinamika globalizacije in vzpon nastajajočih gospodarstev državam v razvoju ponujata neverjetne priložnosti za rast prek trgovine jug-jug, ki pa jo kljub vsemu še vedno zavirajo močne trgovinske ovire med državami v razvoju. Zato bo zelo pomembno, da ne le razvite države, temveč tudi tiste države v razvoju, ki to lahko storijo, najmanj razvitim državam omogočijo dostop do trgov brez carin in brez kvot, kakor je bilo dogovorjeno na šesti ministrski konferenci Svetovne trgovinske organizacije v Hongkongu. UNCTAD bi moral še naprej zagovarjati trgovino jug-jug in iskati načine za povečevanje njenega obsega.
Regionalno povezovanje med državami v razvoju lahko pomaga premagati omejitve malih gospodarstev, omogoči ekonomijo obsega in notranje reforme, poveča učinkovitost in privlačnost za investicije, hkrati pa spodbuja mir in stabilnost. Koristi so lahko še posebno velike, če povezovanje ne ostane omejeno zgolj na tarifna znižanja. Sporazumi o gospodarskem partnerstvu, ki se s pogajanji sklepajo med Evropsko unijo in afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami, naj bi torej poglabljali regionalno povezovanje in spodbujali ustvarjanje regionalnih trgov, ki so lahko tudi predhodniki svetovnega trgovanja. Do zdaj je učinkovito izvajanje regionalnega povezovanja med državami v razvoju pogosto zaostajalo za političnimi sklepi. UNCTAD bi torej moral podpreti taka prizadevanja in v tem smislu poudariti potrebo po celoviti vključitvi trgovinske politike v trden notranjepolitični okvir in nacionalno razvojno strategijo.
Če spregovorimo o osnovnih proizvodih, moramo ugotoviti, da svet trenutno doživlja hitro in destabilizacijsko dviganje cen osnovnih proizvodov in hrane. Ta cenovna eksplozija za države v razvoju pomeni velik izziv, hkrati pa državam proizvajalkam osnovnih proizvodov ponuja priložnost, da se bolje opremijo za prihodnja nihanja cen in trajno konkurenco. UNCTAD bi moral v sodelovanju in navezi z drugimi mednarodnimi akterji s tega področja ter zasebnim sektorjem pomagati državam v razvoju, da bi usmerjale nepričakovane dohodke ne le v izboljševanje konkurenčnosti tradicionalnih sektorjev osnovnih proizvodov, temveč tudi v diverzifikacijo proizvodnih struktur. Prav tako bi jim moral pomagati pri izvajanju inovativnih medsektorskih pobud na področju osnovnih proizvodov in pri uvajanju instrumentov za obvladovanje tveganja. Evropska unija z zadovoljstvom ugotavlja, da je UNCTAD pred kratkim začel obravnavati vprašanja preglednosti in odgovornosti ter učinkovitosti regulativnih okvirov držav v razvoju glede investicij v naravne vire. Pri delu z državami proizvajalkami, ki je usmerjeno v zmanjševanje odvisnosti od osnovnih proizvodov, naj UNCTAD spodbuja tudi preglednost prihodkov in odgovorno upravljanje naravnih virov. To bi moralo vključevati tudi podporo pobudam, kakršna je pobuda za preglednost sektorja ekstraktivne industrije.
Prav tako bi morala konferenca zagotoviti smernice, po katerih bi lahko UNCTAD-ova trgovinska tehnična pomoč najbolje prispevala k programu trgovinske pomoči, k čemur se je zavezala tudi Evropska unija. Strategijo Evropske unije za pomoč trgovini, sprejeto oktobra lani, nameravamo izvajati samostojno in neodvisno od razvojne agende iz Dohe ali katerih koli drugih trgovinskih pogajanj.
Trajnostne neposredne tuje investicije so ključne za razvoj in družbeno ter gospodarsko rast. Da bi lahko pritegnili neposredne tuje naložbe in imeli od njih koristi, je treba najprej z notranjimi reformami ustvariti ustrezno okolje. Učinkovitost je mogoče spodbuditi tudi z mednarodnimi predpisi, ki omogočajo stabilen, pregleden in nediskriminacijski regulativni okvir. Z investicijami povezano UNCTAD-ovo delo bi torej moralo koristiti tistim manj naprednim državam v razvoju, ki so imele od neposrednih tujih investicij doslej zgolj neustrezne izkušnje. Morali bi se jasno osredotočati na trajnostni razvoj in v okviru nacionalnih razvojnih strategij spodbujati dobro upravljanje ter ustvarjanje ugodnih investicijskih pogojev. Evropska unija spodbuja UNCTAD, naj v partnerstvu z Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj še naprej vključuje industrializirane države, nastajajoče ekonomije ter države v razvoju v proces razvijanja najboljših praks za ustvarjanje institucionalnega okolja, ki vodi v večje tuje investicije in trajnostni razvoj.
Evropska unija z zadovoljstvom ugotavlja, da se vsebina UNCTAD-ovega letnega svetovnega investicijskega poročila razvija. Prav tako ugotavljamo, da so njegovi pregledi investicijske politike še posebno dragocen mehanizem.
UNCTAD je v dobrem položaju za spodbujanje investicij, usmerjenih v razvoj. Potrebni so razvoju prijazni investicijski predpisi, ki bodo zagotovili družbena in ekološka merila ter hkrati temeljne delovnopravne pravice. Poleg tega bi taki predpisi morali spodbujati preglednost s pojasnjevanjem regulativnega okvira, tudi obdavčitve, in se osredotočati na dolgoročne investicije, ki bi omogočale stabilnost zaposlovanja in gospodarsko rast.
Vzporedno z naraščajočo kompleksnostjo mednarodnega sistema investicijskih predpisov se v dvostranske in regionalne preferencialne trgovinske sporazume vedno pogosteje vključujejo tudi določbe, ki urejajo konkurenco. Unija podpira delo, ki ga je UNCTAD opravil na tem področju in ki spodbuja uporabo konkurenčnega prava ter politike kot orodja za doseganje domače in mednarodne konkurenčnosti, hkrati pa si želi, da bi UNCTAD prevzel vlogo foruma za razpravo o konkurenčnih vprašanjih, povezanih z večstransko ravnjo, ki bi se potrdila na XII. ministrskem zasedanju konference in trajala tudi po njem. Prav tako bi UNCTAD moral še naprej imeti vlogo zagovornika in organom v državah v razvoju, pristojnim za konkurenco, zagotavljati tehnično pomoč ter pomagati pri vzpostavljanju institucij in usposabljanju kadrov.
Pri vprašanjih o podnebnih spremembah, energetiki in migracijah se Evropska unija dobro zaveda pomena, ki ga imajo za razvite države in države v razvoju, ter se v celoti zavezuje, da jih bo na ustreznih forumih celovito obravnavala. In ker je narava teh pojavov že sama po sebi večplastna, lahko pomembno vlogo odigra tudi UNCTAD. Seveda pa mora UNCTAD-ov prispevek ostati znotraj njegovih trgovinskih in razvojnih pristojnosti, poleg tega pa ga je treba obravnavati v širšem kontekstu določanja prednostnih nalog.
In končno, za UNCTAD-ovo revitalizacijo in krepitev institucionalne učinkovitosti so potrebna usklajena prizadevanja, saj bo le tako mogoče z razpoložljivimi sredstvi doseči večji razvojni učinek. Čeprav ostaja odgovoren vsem svojim državam članicam, bo konkretno opremljen za uresničevanje svojega cilja, to je pomoč državam v razvoju pri uspešnem vključevanju v svetovno gospodarstvo. V tem smislu je treba premisliti o njegovih treh stebrih. Določiti je treba posebne reformne ukrepe, ki bodo dali rezultate za lažje napredovanje k taki organizaciji, ki bo priznana kot privilegiran mednarodni partner za trgovino in razvoj.
UNCTAD bi moral polno sodelovati v procesu reform Organizacije združenih narodov, zlasti tistih, ki so povezane s sistemsko skladnostjo in upravljanjem. Poleg tega obstaja potreba po uvajanju notranjih sprememb v programskem smislu in metodah dela. Cenimo pobude generalnega sekretarja in pomemben prispevek, ki ga je skupina uglednih osebnosti s tem v zvezi zagotovila v svojem poročilu z naslovom Krepitev razvojne vloge in vpliva UNCTAD. Sporazum o priporočilih iz tega poročila je zagotovil trdne temelje za nadaljnje delo konference.
Evropska unija verjame, da so naslednji glavni elementi bistvenega pomena za krepitev zaupanja in boljše izkoriščanje UNCTAD-ovih prednosti, zato bi jih bilo treba zajeti v besedilo konference. Predvsem moramo za UNCTAD-ovo delo vzpostaviti boljši proces opredeljevanja prednostnih nalog, specifičnih ciljev in pričakovanih rezultatov, hkrati pa poskrbeti za nadaljnje delo in vrednotenje na podlagi ustreznih meril uspešnosti, pri čemer bodo trajno sodelovale tudi države članice. Vse tri stebre je treba tematsko uskladiti in medsebojno povezati v splošno usmerjenost k praktičnim in pragmatičnim razvojnim rešitvam.
Skladno z razvojem in analizo bi bilo treba okrepiti mehanizem za zagotavljanje visoke kakovosti, skladnosti in ustreznosti glede na prednostne naloge ter cilje. Raziskave in analize bi morale biti temelj medvladnih razprav, hkrati pa bi morali iz njih znanje tudi črpati.
Funkcijo organov znotraj medvladnega ustroja je treba jasneje razlikovati in okrepiti vezi med različnimi ravnmi. Bistvenega pomena je, da so medvladni preudarki dobro pripravljeni v tesnem sodelovanju med sekretariatom in državami članicami in da so delovne metode prilagojene, kar bi omogočilo učinkovitejšo izrabo časa za sestanke. Prav tako je potrebna prožnost glede dnevnih redov in najustreznejših rezultatov. Sklepi bi morali biti doseženi s soglasjem. V okviru večletnega delovnega programa bi bilo treba organizirati strokovne sestanke.
Nedavna konsolidacija dejavnosti tehničnega sodelovanja v tematske sklope je zelo dobrodošla. Še naprej si je treba prizadevati za izboljšanje njihovega upravljanja, vrednotenja in poročanja. Prav tako potrebujemo bolje strukturiran dialog med sekretariatom ter potencialnimi upravičenci in dajalci, še naprej pa je treba iskati tudi priložnosti za financiranje, ki bi ga izvajale druge mednarodne organizacije v okviru skupnega delovanja, predvsem na državni ravni.
Zato pozivamo UNCTAD, naj si jasno razdeli delo z drugimi mednarodnimi organizacijami znotraj ali zunaj sistema Organizacije združenih narodov, pri tem pa naj z njimi še naprej sodeluje, zlasti kadar to prispeva k večji komplementarnosti, sinergiji in učinkovitosti. Poleg tega bi moral UNCTAD poglobiti svoja partnerstva z nedržavnimi akterji, tudi z zasebnim sektorjem, raziskovalci, akademskimi ustanovami in organizacijami civilne družbe.
Pomembno je, da konferenca dokonča delo, povezano z določanjem smernic za institucionalne spremembe, hkrati pa mora delo nadaljevati in spodbujati zavezanost k učinkovitemu sodelovanju vseh zainteresiranih udeležencev, tako po metodah dela kakor tudi po vsebini, saj bo prav to na koncu ključnega pomena za uspešno krepitev organizacije.
Končni dokument bi moral resnično zrcaliti soglasnost razmišljanja celotnega članstva. Le na takem temelju lahko pričakujemo trajno in okrepljeno sodelovanje vseh držav članic in delegacij, tudi držav v razvoju, pri delovanju organizacije UNCTAD, kar bo omogočilo, da se naša prizadevanja razvijejo v pravo partnerstvo. V naslednjih nekaj dneh si moramo torej vsi predano in konstruktivno prizadevati za uresničitev tega cilja.
