Evropsko kmetijstvo je od ustanovitve Evropskih skupnosti in poenotenja kmetijskih politik držav članic doživelo temeljite spremembe. To je povezano predvsem z napredkom tehnologije in pridelave, pa tudi s socialnimi spremembami. Tradicionalna naloga in dolžnost skupne kmetijske politike pa sta vedno bili narediti ta razvoj sprejemljiv za širšo družbo.
Skupna kmetijska politika (SKP) mora najti odgovore na izzive, ki jih po eni strani ustvarja globalizacija kmetijskih trgov, po drugi pa demografske spremembe na številnih podeželskih območjih. Hkrati se povečujejo zahteve družbe po ohranjanju narave, zaščiti živali in okolja ter glede pridelave in predelave hrane. Evropska unija je zato od začetka 90. let prejšnjega stoletja korenito spremenila številna področja SKP. Reforme so bile namenjene doseganju večje tržne konkurenčnosti ob hkratni uveljavitvi njene trajnostne usmeritve. Kot protiutež znižanju cenovne zaščite kmetijskih pridelkov kmetje zdaj prejemajo proizvodno nevezana plačila, ki zahtevajo spoštovanje nekaterih predpisov o zaščiti živali in okolja ter varni in kakovostni hrani.
Reformirana SKP uvaja tudi nova plačila kmetom za storitve, ki si jih želi širša družba, a nimajo cene na trgu. Mednje sodijo ukrepi programov razvoja podeželja v državah članicah EU, ki med drugim vključujejo ohranjanje kulturne krajine in rekreacijskih površin na podeželju.
Strukturne spremembe ne zadevajo samo kmetijstva, ampak vplivajo na celoten podeželski prostor. Tu so, bolj kakor kadar koli, potrebni ukrepi in povezovalne strategije. Uveljavitev podeželja je tako temelj posodobljene SKP. Evropska unija je z nedavnimi reformami ustvarila nove pobude za izkoriščanje možnosti podeželja in oživitev njegovih ustvarjalnih moči. Pri tem igrajo pomembno vlogo varovanje okolja ter pridobitev obnovljivih virov energije in za industrijsko predelavo.
Varna hrana in zaščita živaliSKP se osredotoča tudi na področji varne hrane in zaščite živali. Države članice in Evropska komisija tesno sodelujejo v boju proti čezmejnim nevarnostim, kakršna je ptičja gripa.
Glavni cilj skupne ribiške politike Evropske unije je zagotavljanje trajnostne rabe naravnih virov v morjih, jezerih in rekah.
Slovenija predseduje Evropski uniji kot prva od držav članic EU, ki so se EU pridružile v letih 2004 in 2007, hkrati pa zaokrožuje prvo predsedovanje tria in izvajanje prvega osemnajstmesečnega programa predsedovanja. Temeljni namen slovenskega predsedstva je uresničiti preostale naloge iz skupnega programa, nadaljevati politiko EU in hkrati zagotoviti gladek vsebinski prehod na naslednji trio predsedovanja. Doseganje zastavljenih ciljev je zahteven in dolgotrajen proces, ki terja precejšnja prizadevanja. Slovensko predsedstvo se bo zavzemalo za nadaljevanje tega procesa in napredek pri tem.
