V EU so ekonomske politike predmet usklajevanja med državami članicami, kar je še posebej pomembno za enotni trg ter ekonomsko in monetarno unijo. Pri tem sta osrednja instrumenta delovanja Pakt stabilnosti in rasti in širše smernice ekonomskih politik.
Bistven instrument ekonomske politike in reformnih procesov v EU je Lizbonska strategija. Njen glavni namen je rast in zaposlovanje ter izboljšanje konkurenčne sposobnosti Evropske unije preko reform na nacionalni ravni kot tudi na ravni Evropske unije. Evropska komisija je konec leta 2007 izdala Strateško poročilo o izvajanju Lizbonske strategije in na tej podlagi bo Slovenija kot predsedujoča vodila srednjeročni pregled Lizbonske strategije. Na podlagi srednjeročnega pregleda bodo določene nove Integrirane smernice EU in držav članic za obdobje 2008 - 2010, ki jih sestavljajo Široke smernice ekonomskih politik in Smernice za zaposlovanje.
Naloga držav članic je vodenje stabilne in odzivne javnofinančne politike, ki jo podrobneje opredeljuje Pakt stabilnosti in rasti. Osnovna načela Pakta so zapisana v Pogodbi o EU, ki navaja, da javnofinančni primanjkljaj v državah članicah ne sme presegati 3 % BDP, najvišja raven javnofinančnega dolga pa je določena pri 60 % BDP. Proti državam s prekoračeno mejo dovoljenega primanjkljaja se uvede postopek presežnega primanjkljaja, ki določa potrebne korekcijske ukrepe. Obenem Pakt stabilnosti in rasti obvezuje, da se ugodne gospodarske čase uporablja za konsolidacijo javnih financ. Tako se ustvarja manevrski prostor v manj ugodnih gospodarskih časih. Za vsako državo članico je določen primeren srednjeročni javnofinančni cilj, ki upošteva specifične dejavnike, npr. stopnjo zadolženosti, potencialno rast ter izvedbo ekonomskih in strukturnih reform.
Med slovenskim predsedovanjem EU nekatere države članice lahko zaprosijo za članstvo v mehanizmu menjalnih tečajev (ERM II), druge pa utegnejo izpolniti kriterije za uvedbo evra. Slovensko predsedstvo bo konvergenčna poročila in morebitne prošnje za sodelovanje v ERM II pravočasno obravnavalo na osnovi kriterijev, določenih v Pogodbi o EU vključno s tistimi, ki se nanašajo na stabilen makroekonomski razvoj in visoko stopnjo vzdržne konvergence.
Slovenija je 1. januarja 2007 uvedla evro in se zavzema za nadaljnjo širitev območja evra. Svoje izkušnje s širitvijo je pripravljena deliti tudi z bodočimi državami članicami evroobmočja, da se jim zagotovi nemoten prehod na novo valuto.
1. junija 2008 Evropska centralna banka (ECB) praznuje 10. obletnico delovanja. Slovensko predsedstvo bo v sodelovanju z ECB primerno obeležilo ta jubilej.
