Evropska unija in države članice stremijo k spodbujanju dobrega zdravja in varnosti državljanov EU. Vsaka država članice je na državni ravni odgovorna za uspešno delovanje lastnega zdravstvenega sistema, vendar je nekatera vprašanja velikokrat treba reševati tudi na ravni Evropske unije. Zdravstvena politika EU se tako zavzema za širjenje odprte metode usklajevanja zdravstva, in sicer z uskladitvijo prizadevanja v boju proti širjenju nalezljivih bolezni, in za podpiranje državnih ukrepov pri ozaveščanju o zdravstvenih vprašanjih.
Med predsedovanjem Slovenije Svetu Evropske unije bo naše predsedstvo nadaljevalo uresničevanje skupnih prednostnih nalog in zavez predsedujoče "trojke". Skupne zaveze smo vzajemno oblikovali po 18-mesečnem programu nemškega, portugalskega in slovenskega predsedstva. Temeljijo na širjenju zdravja s spodbujanjem zdravega življenjskega sloga, predvsem zdrave prehrane in telesne dejavnosti, na preprečevanju in obvladovanju nalezljivih bolezni, kakršen je HIV/AIDS ali pandemija gripe, na inovacijah v zdravstvu in na dostopu do zdravstvenih storitev.
Slovenija kot predsedujoča se bo osredotočila na zmanjševanje bremena bolezni, kakršen je rak, ki kljub številnim dejavnostim in prizadevanju držav članic ostaja ena resnejših težav v javnem zdravju Evropske unije. Naš cilj je, da na politični ravni spodbudimo še dodatne dejavnosti ter sprejmemo usmeritve za podporo ukrepom na ravni EU in v državah članicah, ki bodo glede na obstoječe neskladje med slednjimi prispevali k spodbujanju zdravega življenjskega sloga, preprečevanju nastanka rakavih obolenj, uspešnejšemu zdravljenju in kakovostnemu življenju s to boleznijo. Vsako leto za takšno ali drugačno obliko raka zboli okoli tri milijone državljanov v EU. Mnoge bi lahko preprečili z doslednejšim vključevanjem javnozdravstvenih ciljev v politike na različnih področjih, v številnih primerih pa bi s pravilno zastavljenimi in izvajanimi preventivnimi programi presejanja omogočili ozdravitev ali boljši izid zdravljenja, z vlaganjem v raziskovanje na ravni EU pa tudi boljšo strokovno obravnavo teh bolnikov in kakovostno življenje s to boleznijo. Slovenija si bo prizadevala prenesti razpravo o raku na višjo politično raven v Skupnosti.
Poleg obširne bolezni, kakršna je rak, bo Slovenija med predsedovanjem Svetu EU namenila pozornost zmanjševanju rabe alkohola in poškodb, povezanih z njegovim čezmernim uživanjem, saj je alkohol tretji najpomembnejši povzročitelj bolezni in prezgodnje smrti v Evropski uniji, predvsem med mlajšo populacijo. Alkohol je tudi glavni povzročitelj zdravstvene neenakosti med državami Evropske unije ter nasilja v družini in nad otroki. S to težavo se je treba spopasti z izmenjavo dobrih praks in izkušenj med državami članicami ter z uveljavljenimi primeri inovativnosti pri zmanjševanju nesreč in poškodb, povezanih z alkoholom.
Poleg tega bomo opozorili na razvoj informatike v zdravstvu, ki pripomore k hitrejšemu ukrepanju in učinkovitejši izmenjavi informacij med zdravstvenimi ustanovami. Na to temo bo Ministrstvo za zdravje med slovenskim predsedovanjem priredilo konferenco o e-zdravju. Prav tako pomemben bo redni Farmacevtski forum, katerega cilj je zagotoviti razvoj najboljših zdravil, dostopnih vsem prebivalcem Evropske unije. Z vidika javnega zdravja je glavni cilj tega foruma omogočiti fizični in cenovni dostop do učinkovitih zdravil ter natančno seznaniti prebivalce z njihovo pridobitvijo in uporabo.
Ob naštetih prednostnih nalogah in nadaljevanju uresničevanja skupnih zavez Nemčije, Portugalske in Slovenije bomo od predhodnih predsedujočih prevzeli dosjeje v zvezi s podedovano agendo. Predvideni zahtevnejši dosjeji zajemajo ureditev zdravstvenih storitev, ki bodo za evropske državljane visokokakovostne in varne, zagotovljen bo tudi pretok teh storitev, strategija zdravja v Evropi, katere temeljni cilj je opredelitev skladnosti in celovitosti na področju javnega zdravja na ravni EU, pa bo prispevala k boljšemu zdravju evropskih državljanov; prav tako zajemajo ureditev področja donacij in presaditev človeških organov.
