Preskoči na vsebino .

Meni storitev

Osrednja navigacija

Področna navigacija

Več informacij

Povezava na slovenia.si odpre novo okno

Storitve

Socialna politika

Evropska unija se zaveda, da so za to področje pristojne predvsem državne, regionalne ali celo lokalne oblasti, vendar želi pomembno prispevati k spodbujanju sodelovanja ali celo k skupnim ukrepom, saj ima večina držav članic enake težave.

Evropska unija ima na voljo številne mehanizme vplivanja na socialno politiko − od uvajanja evropske zakonodaje do spodbujanja nezavezujoče izmenjave informacij in mnenj.

 

Usklajevanje sistemov socialne varnosti

Evropska unija nima pristojnosti za poenotenje sistemov socialne varnosti držav članic, ki se med seboj zelo razlikujejo, lahko pa jih usklajuje. S tem želi zagotoviti spoštovanje pravic za npr. delavce migrante, študente na izmenjavi in turiste.

Izraz socialna varnost na evropski ravni pomeni sistem socialnih storitev v državah članicah, ki so na voljo ob bolezni in materinstvu, nesreči pri delu in poklicnih boleznih, starosti, invalidnosti, smrti (pomoč preživelim) in brezposelnosti. Sem se uvrščajo tudi storitve za družine. Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti, in Uredba Sveta (EGS) št. 574/72, ki določa postopek za uvedbo Uredbe Sveta (EGS) št. 1408/71, zagotavljata, da posameznik, ki uresniči pravici do svobodnega gibanja in bivanja, ni v slabšem položaju kot posameznik, ki je vedno živel in delal samo v eni državi članici. To ne vpliva na sisteme socialne varnosti držav članic, saj se vsaka sama odloča o tem, kaj zagotavlja njen sistem, pod kakšnimi pogoji in v kakšnem obsegu.

Uredba (ES) št. 883/2004 z dne 29. aprila 2004 naj bi nadomestila Uredbo Sveta (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe. Nova uredba bo začela veljati šele po sprejetju izvedbene uredbe. Komisija je v januarju 2006 predložila predlog izvedbene uredbe Svetu Evropske unije, ta pa ga obravnava po poglavjih. Slovenske naloge pri usklajevanju sistemov socialne varnosti so odvisne od napredka, ki ga bo doseglo portugalsko predsedstvo.


Odprta metoda usklajevanja

Vse države članice morajo z nacionalnimi ukrepi uveljaviti pomembni značilnosti evropske socialne politike, in sicer odprto metodo usklajevanja in oblikovanje skupnih ciljev. Opredeljujejo se do skupnih ciljev za socialno vključevanje (od leta 2000), pokojninske sisteme (od leta 2001), zdravstveno varstvo in dolgotrajno oskrbo (od leta 2004). Redno morajo poročati o napredku in uveljavljenih postopkih, ki jih ocenjujeta Evropska komisija in Svet Evropske unije v skupnem poročilu.

Med prednostnimi nalogami slovenskega predsedstva bosta priprava novega cikla odprte metode usklajevanja na področju socialne zaščite in socialnega vključevanja ter nadaljnje vključevanje tega procesa v lizbonsko agendo ob upoštevanju skupnih socialnih ciljev držav članic.


Nova socialna realnost

Nova socialna realnost današnje Evrope je posledica globokih sprememb v evropskih družbah in terja celovite odgovore na evropski, nacionalnih, regionalnih in lokalnih ravneh. Jasnejšo sliko o stanju pričakujemo iz pregleda stanja družbene realnosti, ki ga bo Komisija končala spomladi 2008. Spoprijemanje s socialnimi izzivi bo terjalo nadaljnjo posodobitev in krepitev evropskega socialnega modela. Obenem se bo moralo izraziti tudi v posodobljenem socialnem programu 2005–2010, ki ga pričakujemo do sredine 2008.

Med odgovori na sodobne socialne izzive ima osrednjo vlogo boj proti revščini, zlasti revščini otrok in mladih, ter proti socialni izključenosti, čemur bo slovensko predsedstvo namenjalo osrednjo pozornost. Še naprej si je treba prizadevati za uresničitev cilja, da Evropska unija do leta 2010 odločno zmanjša revščino in socialno izključenost.


Demografski izzivi

Evropska unija se srečuje z demografskimi spremembami, ki so posledica predvsem dveh gibanj: podaljševanja življenjske dobe in zmanjševanja rodnosti. Večina demografskih zadev je v pristojnosti držav članic, vendar sodelovanje in izmenjava izkušenj pomagata pri spoprijemanju z izzivi, ki so skupni vsem članicam.

Sporočilo Komisije z naslovom Demografska prihodnost Evrope – od izziva do priložnosti je referenčni okvir, ki državam članicam pomaga oblikovati konstruktivni odziv na demografske spremembe in poudarja pomen uspešnega izvajanja lizbonske strategije. Večje in bolj trajnostno vključevanje vseh vidikov demografskih sprememb je pomembno tudi za uresničevanje lizbonskih ciljev.

Slovensko predsedstvo bo nadaljevalo evropsko razpravo o demografskih spremembah, ki jo je začelo nemško predsedstvo. V razpravi bomo poudarili spoprijemanje z novimi razmerji med generacijami ter razvijanje novih oblik solidarnosti med njimi z medsebojno podporo in prenosom znanja in izkušenj. Obravnavali bomo tudi dolgotrajno nego kot enega pomembnejših vidikov medgeneracijske solidarnosti in se pri tem osredotočili na kakovost in dostopnost dolgotrajne nege.


Boj proti diskriminaciji

Slovensko predsedstvo si bo prizadevalo zagotoviti trajnost dosežkov evropskega leta enakih možnosti za vse (2007) – pravični družbi naproti.

Slovensko predsedstvo bo spoštovalo zavezo tria, da je treba še okrepiti delovanje za zagotavljanje enakih možnosti in preprečevanje diskriminacije invalidov [povezava na konferenco o invalidih]. V ta namen bomo posebno pozornost namenili Konvenciji Združenih narodov o pravicah invalidov. Kot predsedujoča država bomo z različnimi pobudami spodbujali Evropsko unijo in države članice, da čim prej ratificirajo konvencijo in izbirni protokol ter prenesejo njena določila v notranjepravne predpise oziroma prakso. Slovenija se bo zavzemala tudi za izboljšanje možnosti za zaposlovanje in socialno vključevanje invalidov v okviru lizbonskega procesa ter odprte metode usklajevanja za socialno zaščito in socialno vključevanje.


Enakost spolov

Enakost spolov, temeljna pravica in skupna vrednota Evropske unije, zapisana v Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, je pogoj za doseganje ciljev, opredeljenih v lizbonski strategiji za rast in delovna mesta: gospodarska rast, zaposlovanje, socialna kohezija, blaginja, napredek in konkurenčnost. Z Evropskim paktom za enakost spolov smo se države članice zavezale, da bomo uresničile politike in ukrepe za enakost spolov na nacionalni ravni. Pakt dopolnjuje in se navezuje na Načrt Evropske komisije za enakost med ženskami in moškimi 2006–2010, ki določa prednostna področja delovanja za spodbujanje enakosti žensk in moških. 

Ključni cilj politike enakosti spolov na ravni Evropske unije, ki mu bo Slovenija med predsedovanjem namenila posebno pozornost, je pospešitev in povečanje učinkovite vključitve načela enakosti spolov v vse za enakost žensk in moških pomembne politične odločitve in področja.

Osrednji temi slovenskega predsedovanja o enakosti spolov bosta odprava spolnih stereotipov v družbi ter pomen krepitve vloge in položaja žensk za doseganje enakosti spolov. O tem bo tekla beseda na neformalnem srečanju ministric in ministrov za zaposlovanje, socialne zadeve in enakost spolov ter na konferenca o enakosti spolov več.

Slovensko predsedstvo bo spremljalo izvajanje pekinških izhodišč za ukrepanje, v okviru katerega bomo razvili kazalnike o deklicah in dekletih ter pripravili poročilo o ženskah v procesih odločanja.

Program izmenjave dobrih praks, katerega pobudnica in organizatorka je Evropska komisija, se bo začel uresničevati med slovenskim predsedovanjem na prvem strokovnem seminarju, usmerjenem v usklajevanje poklicnega z zasebnim in družinskim življenjem.

 

Dostopnost     . Natisnite     .


Datum: 10.01.2008