Na vrhu v Lizboni so se dogovorili, da bodo ocenjevali napredek na spomladanskih zasedanjih predsednikov držav ali vlad. Evropski svet od takrat na spomladanskem vrhu razpravlja o zadevah, povezanih z lizbonsko strategijo, ocenjuje napredek Unije in držav članic ter odloča o nadaljnjih ukrepih. Analiza in določanje ciljev temeljita na poročilih Evropske komisije.
Evropski svet je na spomladanskem zasedanju marca 2004 skupini neodvisnih strokovnjakov, ki ji je predsedoval nekdanji nizozemski predsednik vlade Wim Kok, naročil, naj oceni izvajanje lizbonske strategije. Na podlagi njenega poročila in priporočil Evropske komisije so na spomladanskem zasedanju leta 2005 potrdili prenovljeno lizbonsko strategijo, ki se je osredotočala na rast in delovna mesta.
Predsedniki držav in vlad so se tudi dogovorili, da bodo bolje usklajevali ukrepe za izvajanje strategije in junija 2005 potrdili Integrirane smernice za rast in delovna mesta za obdobje 2005–2008.
Ob upoštevanju integriranih smernic in programa, ki ga je predlagala Evropska komisija, so države članice do jeseni 2005 oblikovale nacionalne reformne programe, v katerih so upoštevane posebne okoliščine posameznih držav. Leta 2005 je Evropska komisija izdala Lizbonski program Skupnosti, ki je določal skupne ukrepe. Novo lizbonsko strategijo odlikujejo jasnejši cilji ter boljša porazdelitev pristojnosti in odgovornosti v skladu z načelom partnerstva.
Na spomladanskem zasedanju leta 2006 je Evropski svet potrdil zavezanost prenovljeni lizbonski strategiji, ki se osredotoča na rast in zaposlovanje, in sprejel ukrepe za štiri področja: raziskave in razvoj ter inovacije, razvoj konkurenčnega gospodarstva, posodobitev socialnega modela, energetika in podnebne spremembe.
Vse države članice so pripravile poročila o izvajanju strategije in jih do oktobra 2006 poslale Evropski komisiji.
Evropska unija je 12. decembra 2006 objavila letno poročilo o napredku, v katerem je ocenila izvajanje v vseh državah članicah in predlagala nove ukrepe. To poročilo je bilo tudi podlaga za marčno posvetovanje predsednikov držav in vlad. Spomladansko zasedanje Evropskega sveta 8. in 9. marca 2007 v Bruslju je v ospredje postavilo boljše oblikovanje predpisov, energetiko in varstvo podnebja.
Do konca leta 2007 so bile v središču priprave na naslednji triletni cikel. Evropska komisija je do decembra prejela poročila o izvajanju nacionalnih programov reform, pomembna za pripravo svežnja dokumentov za novo triletno obdobje. O njih bodo razpravljali na spomladanskem zasedanju leta 2008, ki ga bo organizirala Slovenija kot prva predsedujoča država med novimi državami članicami.
Slovenija želi med predsedovanjem Svetu Evropske unije omogočiti predvsem gladek prehod v novo triletno obdobje in zagotoviti čim doslednejše izvajanje zastavljenih reform v prihodnje. Lizbonska strategija še posebej po prenovi dobro deluje in daje rezultate na področju rasti in zaposlovanja v Evropski uniji. Pri pripravi svežnja dokumentov za novo obdobje pa je treba odgovoriti na aktualne izzive, s katerimi se srečuje Evropa, predvsem spremembe, ki jih narekuje globalizacija.
Glede na stebre oz. štiri ključna področja lizbonske strategije so poudarki naslednji:
Povezave:
