Preskoči na vsebino .

Meni storitev

Osrednja navigacija

Področna navigacija

Več informacij

Povezava na slovenia.si odpre novo okno

Storitve

Evropski svet

 večEvropski svet, najvišje politično telo Evropske unije, združuje predsednike držav in/ali vlad Evropske unije in predsednika Evropske komisije. Pod vodstvom predsednika vlade države članice, ki predseduje Svetu, se sestajajo dvakrat med predsedovanjem posamezne države, v posebnih okoliščinah pa tudi na izrednih zasedanjih.

V skladu s Pogodbo o Evropski uniji Evropski svet "daje Uniji nujno spodbudo za njen razvoj, za katerega določa tudi splošne politične smernice", kar  pomeni, da ne more sprejemati zavezujoče zakonodaje, vendar je treba pri sklepih Sveta Evropske unije upoštevati smernice, ki jih določi Evropski svet.

Evropski svet lahko sam sproži postopke in določa časovni razpored ali od Evropske komisije in Sveta zahteva ukrepe. Prav tako presoja napredek, sprejema pomembne odločitve glede imenovanj, odloča o skupnih strategijah ter določa načela in splošne smernice Skupne zunanje in varnostne politike (SZVP). Izjemoma ureja vprašanja, o katerih ni mogoče doseči soglasja na ministrski ravni.

Zunanji ministri držav članic, visoki predstavnik za skupno zunanjo in varnostno politiko ter člani Evropske komisije pri delu podpirajo člane Evropskega sveta, ki si praviloma na vsakem zasedanju izmenjajo stališča s predsednikom Evropskega parlamenta. Pogodba o Evropski uniji določa, da mora Evropski svet po vsakem zasedanju poročati Evropskemu parlamentu in predložiti letno pisno poročilo o napredku Unije.

Evropski svet ima poseben politični in pravni položaj v strukturi odločanja Evropske unije. V šestdestih letih 20. stoletja srečanja voditeljev držav in vlad niso bila redna, leta 1974 pa so na zasedanju v Parizu odločili, da bodo zasedanja potekala redno in to telo poimenovali Evropski svet. Poimenovanje je bilo prvič omenjeno v pogodbi iz leta 1987, ko je začel veljati Enotni evropski akt.

 

Priprava in postopek

Evropski svet obravnava teme iz prispevkov posameznih sestav Sveta. Zasedanja Evropskega sveta organizira Svet za splošne zadeve in zunanje odnose, ki tudi uskladi gradivo in določi dnevni red. Vsaj štiri tedne pred zasedanjem se na predlog predsedujoče države pripravi obrazložen osnutek dnevnega reda Evropskega sveta.

Evropski svet ne sprejema običajnih sklepov, temveč poskuša soglasno doseči politični dogovor in kompromis. Cilji, o katerih se dogovarja Evropski svet, so povzeti v sklepih predsedstva, v katerih so prikazane politične smernice in sprejete odločitve. Na kratko so predstavljena tudi pomembna dejstva in postopki za nadaljnje ukrepanje.

Uradna zasedanja Evropskega sveta običajno potekajo v stavbi Justus Lipsius in so zaprta za javnost. Predsedujoča država pa lahko neformalna zasedanja Evropskega sveta skliče tudi drugje.

 

Lizbonska strategija

Marca 2000 so se predsedniki držav in vlad na vrhu Evropskega sveta v Lizboni dogovorili: "Do leta 2010 mora Evropska unija postati najbolj konkurenčno in dinamično na znanju temelječe gospodarstvo na svetu, sposobno trajne gospodarske rasti s številčnejšimi in boljšimi delovnimi mesti ter z močnejšo socialno kohezijo." Na zasedanju Evropskega sveta v Göteborgu leta 2001 so dodali še vidika okolja in trajnostnega razvoja.

Več informacij o Lizbonski strategiji najdete tukaj več

 

Dostopnost     . Natisnite     .


Datum: 03.01.2008