Aktualna tematika s področja energetike med slovenskim predsedovanjem EU

Notranji trg za elektriko in plin

Delujoč, odprt in transparenten notranji energetski trg EU je ključnega pomena za nacionalna gospodarstva ter zanesljivost oskrbe in doseganje trajnostnih energetskih ciljev. Za področje notranjega trga za elektriko in plin so bile septembra 2007 s strani Komisije predlagane dve direktivi in tri uredbe, Predlaganih je več ukrepov:

• lastniško ločevanje: učinkovita ločitev storitev oskrbe in proizvodnje od omrežnih storitev, ki bi temeljila na neodvisno vodenih in ustrezno reguliranih mrežnih operacijskih sistemih (tak ukrep bi zagotavljal enakovreden in prost dostop do prometnih infrastruktur ter samostojnost odločanja glede investicij v infrastrukturo),
• nadaljnja uskladitev pooblastil in krepitev neodvisnosti nacionalnih regulatornih organov za energijo,
• vzpostavitev neodvisnega mehanizma, ki bo nacionalnim regulatornim organom omogočil, da sodelujejo in sprejemajo odločitve o pomembnih čezmejnih vprašanjih,
• oblikovanje novega mehanizma Skupnosti za upravljalce prenosnih omrežij, ki bo izboljšal usklajevanje delovanja omrežij in varnost omrežij na podlagi obstoječih praks sodelovanja,
• učinkovitejši in celovitejši sistem čezmejnega trgovanja z električno energijo in delovanja omrežij, vključno z izdelavo tehničnih standardov,
• okrepitev konkurenčnosti in zanesljivosti oskrbe s pospešenim vključevanjem novih elektrarn v električno omrežje v vseh državah članicah, zlasti s spodbudami za nove ponudnike na trgu,
• ustrezni signali za naložbe, s katerimi se prispeva k učinkovitemu in varnejšemu delovanju prenosnega omrežja,
• vzpostavitev večje preglednosti dejavnosti na energetskem trgu,
• boljše varstvo potrošnikov.

Republika Slovenija bo nadaljevala z obravnavo zakonodajnih predlogov v okviru Sveta za promet, telekomunikacije in energijo.

Obnovljivi viri energije

Okvirna direktiva bo predvidoma predložena januarja 2008 v okviru podnebno –energetskega zakonodajnega paketa. Paket bo vključeval tudi predlog revizije EU ETS direktive in predlog delitve naporov (nacionalne deleže) pri doseganju 20-odstotnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do 2020. Okvirna direktiva bo vključevala tudi nacionalne deleže pri doseganju ciljev 20-odstotnega deleža obnovljivih virov energije v končni porabi na ravni EU in 10-odstotni delež biogoriv ter predloge za spodbujevalne sheme.

Slovenija bo podnebno-energetski paket obravnavala tako znotraj Sveta za okolje kot tudi Sveta za promet, telekomunikacije in energijo.

Strateški energetski tehnološki načrt

Komisija je 22. novembra 2007 predložila Strateški energetski tehnološki načrt (SET načrt). Težišče sporočila je na spodbujanju novih tehnologij, ki so potrebne za doseganje trajnostnih ciljev Energetske politike za Evropo.

Slovenija se zaveda izjemne pomembnosti SET načrta zaradi:

• reševanja podnebnih sprememb in v zvezi s tem doseganja ciljev v post-kyotskem obdobju;
• doseganja ciljev na področju obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti, h katerim nas zavezujejo zaključki spomladanskega Evropskega sveta 2007;
• zagotavljanja trajnostne energije, saj SET načrt pokriva vsa področja energetike in energij: od obnovljive energije do atomske in od proizvodnje do končne rabe energije;
• sprememb dosedanjih praks ravnanj z energijo tako, da bodo znanja in tehnologije spodbujale gospodarsko rast in konkurenčnost.

Slovenija bo v okviru Sveta za promet, telekomunikacije in energijo sprejela ministrske zaključke, ki bodo podlaga razpravi predsednikov vlad in držav na spomladanskem Evropskem svetu. Le-ta bo na podlagi mandata iz leta 2007 SET načrt tudi sprejel.

Mednarodna energetska politika

Slovenija podpira enoten glas EU v mednarodni energetski politiki in si bo v času predsedovanja za to še dodatno prizadevala. V času našega predsedovanja se bodo nadaljevale že vzpostavljene mednarodne aktivnosti na področju energetike:

• energetski dialog z Rusijo,
• krepitev odnosov EU s Srednjo Azijo, kaspijsko in črnomorsko regijo, da bi zagotovili še bolj raznolike vire in poti,
• krepitev partnerstva in sodelovanja z dvostranskim dialogom o energiji z ZDA, pa tudi s Kitajsko, z Indijo, Brazilijo in drugimi hitro rastočimi gospodarstvi, pri čemer bo glavni poudarek na zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, energetski učinkovitosti, obnovljivih virih in energetskih tehnologijah z nizkimi emisijami, še zlasti tehnologijah za zajemanje in shranjevanje ogljika,
• uporaba instrumentov, ki so na voljo v okviru evropske sosedske politike,
• okrepitev odnosov na področju energije z Alžirijo in Egiptom ter drugimi državami proizvajalkami v regiji Mašrek/Magreb,
• razvoj posebnega dialoga o energiji z afriškimi državami, uporaba instrumentov Skupnosti za izboljšanje dostopnosti zlasti do decentralizirane energije iz obnovljivih virov in energije na splošno ter izboljšanje trajnostnega razvoja v tej regiji in energetske infrastrukture skupnega interesa,
• spodbujanje dostopnosti energije v okviru Komisije za trajnostni razvoj OZN.

Energetska skupnost

Slovenija je prepričana, da se mora uresničevanje ciljev Energetske politike za Evropo povezati s trajnostno in stabilno energetsko politiko v sosednjih regijah. Slovenija bo v skladu s svojimi prioritetami v času predsedovanja pozorno spremljala tudi aktivnosti v okviru Pogodbe o energetski skupnosti. Sodelovanje s sosednjimi regijami je ključno za doseganje ciljev energetske trajnosti v in izven EU in EU mora delovati kot vzor in z odgovornostjo, da k izpolnjevanju energetsko-okoljskih ciljev in v boju proti klimatskim spremembam pritegne tudi sosednje države.

Ključnega pomena za uresničevanje trajnostne energetske politike na Zahodnem Balkanu je tako učinkovita implementacija določil Pogodbe o energetski skupnosti.