V funkciji krepitve konkurenčnosti gospodarstva Evropske unije, ustvarjanja delovnih mest in gospodarske rasti v zdravem okolju je prav gotovo tudi močan, trajnosten in inovativen prometni sektor. Učinkoviti prometni tokovi so predpogoj za delovanje enotnega trga.
Prednostne naloge s področja prometa v času slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije bodo:
Prometna varnost je področje, kjer Slovenijo in EU čaka še veliko izzivov. Povečanje prometne varnosti je tudi eden od ciljev Prometne politike Slovenije. Ta cilj sovpada tudi s ciljem, ki ga je Evropska komisija zastavila v Beli knjigi o Evropski prometni politiki do leta 2010. EU je zastavila ambiciozen načrt zmanjšati število smrtnih žrtev na cestah do leta 2010 za polovico (iz 50.000 na 25.000). Poleg cestni varnosti EU posveča pozornost tudi varnosti v vseh drugih transportnih vejah – letalstvu, pomorstvu in železnicam.
(1) Varnosti na področju železniškega prometa bo treba tudi v prihodnje posvečati pozornost z večjimi naložbami v tehnično zavarovanje prometa, z vzdrževanjem infrastrukture in vozil, modernizacijo vozil in harmonizacijo prometnega sistema.
(2) Varnost cestnega prometa se je v zadnjih letih, predvsem s sprejetjem ukrepov na evropski, nacionalni in lokalni ravni, v državah članicah postopno izboljševala. Kot podlaga uresničevanju ambicioznega cilja prometne politike je bil sprejet “Evropski akcijski program za varnost cestnega prometa – Razpolovitev števila žrtev v prometnih nesreč v Evropski uniji do leta 2010, št. COM (2003)311, z dne 2.6.2003, s ciljem, da število smrtnih žrtev do leta 2010 ne bi preseglo 25.000.
Ob postopnemu približevanju zahtevnemu cilju akcijskega programa se je v letu 2007 Evropska unija prvič soočila z dejstvom, da stanje varnosti cestnega prometa ni zadovoljivo, saj večina evropskih držav beleži več kot 10% povečanje števila mrtvih. V letu 2006 smo se v Sloveniji srečali skupaj s številnimi drugimi evropskimi državami z neugodnim trendom stanja varnosti cestnega prometa, ki se nadaljuje tudi v letu 2007.
Zaradi navedenega si bo Slovenija v času predsedovanja tako na evropski ravni kot tudi na nacionalni ravni prizadevala voditi področje varnosti cestnega prometa na način, ki bo prispeval z delom, aktivnostmi in zakonodajo k uresničevanju ambicioznega cilja. Ob upoštevanju načela skladnega, varnega in trajnostnega razvoja prometa ter predvsem z vidika pravne usklajenosti zakonodaje med članicami, si bo Slovenija na področju varnosti cestnega prometa po predstavitvi predloga Direktive o čezmejnem sankcioniranju prekrškov na področju varnosti cestnega prometa, prizadevala pripraviti poročilo o napredku. Poleg tega si bo prizadevala doseči politični dogovor o boljšem upravljanju varnosti prometne infrastrukture. Slovenija bo v času predsedovanja aktivno sodelovala pri organizaciji različnih mednarodnih in evropskih dogodkov s področja varnosti cestnega prometa.
(3) Varnost v zračnem prometu je potrebno še naprej zagotavljati s stalnim strokovnim usposabljanjem in doslednim upravno-strokovnim nadzorom, skladno z našo in evropsko zakonodajo.
S tem v zvezi bo Republika Slovenija na podlagi Resolucije o prometni politiki Republike Slovenije posvetila pozornost v okviru EU projektu posodobitve upravljanja zračnega prometa v Evropi (SESAR), in sicer Master planu, ki ga bo Evropska komisija pripravila in ga posredovala Svetu v odobritev. Enako velja za podelitev mandata Evropski komisiji za začetek pogajanj s tretjimi državami, da pristopijo k projektu SESAR. Prav tako bo Republika Slovenija posvetila pozornost poročilu Evropske komisije o Enotnem evropskem nebu. To poročilo bo upoštevalo potrebne reforme upravljanja zračnega prometa.
(4) Prevoz po morju predstavlja glede na količino prevoženega tovora eno najbolj varnih oblik transporta. Slovenija se bo trudila razvijati visoko stopnjo varnosti v pomorskem prometu. Slovenija bo aktivno nadaljevala z obravnavo tretjega paketa pomorske varnosti. Svoje aktivnosti bo usmerila v čim hitrejše doseganje napredka pri obravnavi zakonodajnih aktov tretjega pomorskega paketa, kjer je Svet že dosegel soglasje. Glede na trenutni potek pogajanj bomo v času našega predsedovanja obravnavali še zadnja dva zakonodajna predloga 3. paketa pomorske varnosti: Predlog Direktive o izpolnjevanju zahtev države zastave in Predlog Direktive o civilni odgovornosti in finančnih jamstvih lastnikov ladij.
Ekološko in integrirano upravljanje morja zajema tudi ustrezno Evropsko pristaniško politiko in poizkušali bomo sprejeti ustrezne sklepe, ki bodo posredovali politično sporočilo.
Zahodni Balkan je splošna prioriteta slovenskega predsedovanja. Na področju prometa bi k tej prioriteti lahko prispevali s podelitvijo Mandata Komisiji za podpis Transportnega sporazuma z Zahodnim Balkanom. Vsebinsko naj bi sporazum (po vzoru Energetskega sporazuma) na splošno urejal transportno umestitev Zahodnega Balkana v evropski prostor in urejal vse transportne načine razen letalskega, ki je urejen s posebnimi sporazumi.
S področja železniškega prometa načrtujemo obravnavo dveh sporočil Sveta: sporočila o železniškemu omrežju, namenjenemu predvsem tovornemu prometu in sporočila o večletnih pogodbah med lastniki in upravljavci železniške infrastrukture. Notranji trg železniških storitev v Evropski uniji je z zakonodajnega vidika praktično vzpostavljen. Prilagajanje držav članic in predvsem gospodarskih subjektov na nov način izvajanja storitev in na nove konkurenčne razmere na trgu pa bo predstavljalo zahtevno delo. Zato je potrebno vzpostaviti določena razmerja med novo vzpostavljenimi subjekti na trgu in ocenjujemo, da so za stabilno gospodarjenje železniških podjetij nujne dolgoročnejše pogodbe, ki bodo prinesle jasnejšo vizijo gospodarjenja in upoštevanje specifičnosti gospodarske panoge.
Projektu Galielo bo zaradi politične teže, ki jo ima v Skupnosti, Slovenija morala nameniti vso potrebno pozornost. Poleg tega je Slovenija resna kandidatka za sedež Nadzornega odbora Galileo oz. GSA (Galileo Supervisory Authority) in mora tudi zato pokazati vso politično podporo projektu. Nenazadnje je interes Slovenije tudi v koristih, ki jih bo program prinašal ne samo na prometnem, ampak tudi na znanstvenem, raziskovalnem, izobraževalnem in gospodarskem področju.
Vzpostavitev infrastruktur satelitske radionavigacije presega finančne in tehnične zmogljivosti posamične države članice, zato je raven Skupnosti najprimernejša za izvedbo teh programov. Da bi zagotovili nadaljevanje programov Galileo in EGNOS, je treba vzpostaviti ustrezen finančni in pravni okvir, ki bo Evropski skupnosti omogočil nadaljnje financiranje programov.