IŠČETE DOBRO POSLOVNO OKOLJE?Slovenija leži v središču enega najzanimivejših poslovnih območij na svetu na stičišču nekaterih evropskih zgodovinskih križišč. Zaradi kratkih razdalj sta železniški in cestni promet v Sloveniji bolj razširjena kot letalski. Za razliko od številnih srednjeevropskih in vzhodnoevropskih držav ima Slovenija tudi neposreden dostop do morja prek pristanišča v Kopru 
. Ladje, ki prihajajo v Sredozemlje skozi Sueški prekop lahko prihranijo od 5 do 10 dni in celo do 3700 km, če priplujejo v srednjo Evropo u po južni morski poti.
Slovenija je 1. januarja 2007 prevzela evro in vstopila v območje evra z menjalnim tečajem 239,64 slovenskih tolarjev za evro. Postala je trinajsta članica območja evra in prva med desetimi novimi članicami iz leta 2004, ki je prevzela skupno evropsko valuto.
Slovenija je od osamosvojitve pomembno napredovala v gospodarskem razvoju in dosegla visok življenjski standard. Gospodarska rast se je nadaljevala v stabilnem makroekonomskem okolju v času, ko je temeljila predvsem na izvozu in vlaganju (zlasti v devetdesetih letih). Tako je Sloveniji uspelo zmanjšati zaostanek za povprečjem EU.
BDP pri sedanjih cenah: 30,45 milijard EUR
BDP na prebivalca: 15.167 EUR
Stopnja rasti BDP: 5,7%
Izvoz proizvodov in storitev (rast): 12,3%
Uvoz proizvodov in storitev (rast): 12,2%
Inflacija (povprečje leta): 2,5%
Stopnja brezposelnosti (ILO): 6,0%
Zakonodaja, usklajena s standardi EU, preprosto ustanavljanje podjetij, nizki davki, neomejen transfer dobička in vračanje kapitala, naklonjenost vlade investicijam itd. so ustvarili ugodno poslovno klimo.
V poslovnem svetu, polnem izzivov je Slovenija odlična investicijska lokacija. Tuji investitorji se za Slovenijo odločajo iz več razlogov. Najpomembnejši so: visoka poslovna etika in predanost kakovostnemu delu, dobre povezave s trgi v Zahodni in Jugovzhodni Evropi, osrednja geografska lega v Evropi, odlična infrastruktura in nenazadnje tudi kakovost življenja. Večina investicij še vedno prihaja iz Avstrije, sledijo ji Nemčija, Švica, Francija, Velika Britanija in Nizozemska. Slovenska vlada si želi, da bi se povečale investicije tudi iz drugih držav, kar bi prispevalo k večji pestrosti slovenskega gospodarstva.
Zaradi zgodovinskih razlogov je Slovenija lahko most do držav Jugovzhodne Evrope, predvsem balkanskih držav in tako vzpostavlja nove možnosti za sodelovanje.
Moderna SLOVENIJA in uresničevanje lizbonske strategijeSlovenska vlada je leta 2005 oblikovala Okvir gospodarskih in socialnih reform za povečanje blaginje v Sloveniji, ki so ji sledili še drugi temeljni razvojni dokumenti: Strategija razvoja Slovenije in Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007–2023. S številnimi jasno definiranimi ukrepi, ki so skladni tudi s cilji lizbonske strategije, vlada deluje v smeri modernizacije Slovenije. V ta proces so vpeta skoraj vsa ministrstva, za implementacijo, usklajevanje in spremljanje pa je odgovorna Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj.
Poročilo o uresničevanju programa reform za izvajanje lizbonske strategije za leto 2007 
V tem okviru ostaja povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva v Evropi in svetu prednostna naloga vlade. Opozorili bi predvsem na davčne reforme, ki znižujejo davčne obremenitve za podjetja. Poleg tega so tujim vlagateljem na voljo davčne olajšave za naložbe v opremo za raziskave in razvoj ter različne olajšave, povezane z zaposlenimi. Seveda ne gre pozabiti niti na finančne spodbude za tuje naložbe, ki jih dodeljujemo tujim vlagateljem od leta 2000. Možnosti za nove naložbe se odpirajo predvsem pri dejavnostih, ki ustvarjajo višjo dodano vrednost. V načrtu so tudi večji projekti državnega pomena, vključeni v strategijo razvoja 2007–2023, pri katerih lahko sodelujejo tuji vlagatelji.
Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023 
