Poslanci Državnega zbora, razen poslancev narodnih skupnosti, se volijo po načelu sorazmernega predstavništva ob štiriodstotnem volilnem pragu na ravni celotne države. Država je razdeljena na 8 teritorialno zaokroženih volilnih enot, iz vsake je izvoljenih 11 poslancev. Za izvolitev poslanca italijanske ali madžarske narodne skupnosti sta izoblikovani posebni volilni enoti, po ena za vsako manjšino. Poslanca manjšine sta izvoljena po večinskem načelu. Posebno volilno pravico v teh volilnih enotah imajo samo pripadniki obeh avtohtonih narodnih manjšin.

Predstavniki lokalnih in funkcionalnih interesov v Državnem svetu se volijo posredno.

Predsednik  republike in župani se volijo na neposrednih splošnih volitvah po sistemu absolutne večine. Izvoljen je tisti kandidat, ki prejme več kot polovico glasov vseh, ki so se udeležili volitev. Če nihče ne prejme več kot polovične podpore v prvem krogu volitev, se v drugem krogu pomerita najboljša iz prvega kroga.

Volilna pravica je v ustavi opredeljena kot splošna in enaka. Vsak državljan, ki dopolni 18 let, ima pravico voliti in biti voljen. Udeležba na volitvah ni obvezna in neudeležba ni sankcionirana. Volilna udeležba na volitvah v DZ je bila leta 1992 85,6 %, leta 1996 73,7 %, leta 2000 70,14 % ter leta 2004 60,6 %. Volilni trendi so podobni kot v večini zahodnih demokracij; udeležba je do zdaj padala z vsakimi volitvami. Državljani se v največjem številu udeležujejo volitev v DZ, najmanj pa volitev v organe lokalnih skupnosti.