Spremenite pogled

Ko svetlobo zamenja tema, se pogled še bolj razprostre.

Pod površjem zemlje kapljice vode spreminjajo apnenec v nenavadne oblike narave.

Skrivnostni Kras . Na površju rdeča zemlja. V kamnitost zavite vasi. Pod površjem nikoli povsem preštete kraške jame. Naravna dediščina, pomembna za ves svet.

Planota na vzhodu Slovenije je dala ime vsem kraškim pojavom sveta. Na tem koščku Zemlje so nekatere najlepše in najznamenitejše kraške jame. Postojnska jama je največja in najbolj obiskana. V njeni s tisočletnimi kapniki okrašeni koncertni dvorani lahko koncertnim prireditvam prisluhne hkrati kar 10 tisoč ljudi. Škocjanske jame z divjimi globočinami in največjim podzemnim kanjonom na svetu so vpisane na Unescov seznam svetovne dediščine. Vanje vstopaš spoštljivo kot skozi kamnit portal kraške hiše. Tako v jami kot na kraški domačiji vas narava preseneti z drugačnostjo: v jami s svojimi oblikami, na domačiji z izvrstno hrano in odličnim vinom.

Zazrite se v barve

Na Krasu se črni žrebički spreminjajo v bele konje, zelene grozdne jagode v razkošje rdečega vina, sveže barve pomladi v žareče rdeče odtenke ruja...

Lipica . Domovina lipicancev. Vinorodni griči. Domovina terana. Silovita kraška burja. Veter, ki ustvarja edinstven okus kraškega pršuta.

V Lipici že več kot pol tisočletja domujejo beli konji, lipicanci, ki s plemenito eleganco, iskrivostjo in ljubeznivostjo nikogar ne pustijo ravnodušnega. Že davno preden so evropski dvori občudovali lepoto teh konj, so Rimljani tod uživali v žlahtnem bogastvu vin, ki jih dajejo na rdeči zemlji rastoče trte. Med njimi je s svojo žametno mehkobo najznamenitejši teran. H kozarcu te posebnosti se na skrivnostnem Krasu podajo odlične domače jedi in še posebej rezine pršuta, posušenega na vetru, polnem vonjav po brinju in borovcih.

Poglejte še dlje

Med znamenite kraške posebnosti v Sloveniji sodi presihajoče Cerkniško jezero . Ko ga pozno jeseni napolnijo vode kraških izvirov, postane največje nestalno slovensko jezero. Naravne podzemne posebnosti pa presenečajo tudi drugod po Sloveniji: številne jame v okolici Novega mesta na Dolenjskem in jama Pekel v Šempetru na Štajerskem. Kraška brezna in druge kraške oblike so pogosti tudi v visokogorju. Svojevrstna jamska posebnost je Snežna jama na Raduhi, ki je najvišje ležeča slovenska turistična jama, polna ledenih kapniških tvorb.

SKRIVNOSTNI KRAS IMA IZJEMNE RAZSEŽNOSTI.

V Sloveniji je več kot 8000 registriranih kraških jam.

JE PRAVLJIČNO ŽIV.

V nekaterih kraških jamah živi največji jamski vretenčar: močeril ali človeška ribica - proteus anguinus , za katerega so nekoč verjeli, da je mladič zmaja.

OGLEJTE SI GA!