Če se seno suši na kozolcih, ste v Sloveniji

Po vsej Sloveniji stojijo dvojni kozolci ali toplarji, ki so znamenita posebnost slovenske ljudske arhitekturne ustvarjalnosti. Nekoč so služili za hrambo pridelkov in sušenje sena, danes pa s svojo slikovitostjo dajejo poseben pečat slovenski kulturni krajini.

Če sva v Sloveniji, potem nisva mi

V Sloveniji ima dvojina poseben pomen. Slovenščina je eden redkih jezikov, ki pozna posebno slovnično število za dve osebi ali dve stvari. Slovenščina je jezik naroda z manj kot 2 milijonoma ljudi, na območjih z narodnostnimi manjšinami pa se kot uradna jezika uporabljata tudi italijanski in madžarski jezik. Čeprav so Slovenci ponosni in občutljivi za svoj jezik, so hkrati zelo odprti in po vsej Sloveniji se lahko brez težav sporazumevate v tujih jezikih – zlasti v angleščini, nemščini in italijanščini.

Če je čebela kranjska, je njen panj poslikan

Čebelarjenje ima v Sloveniji že več kot 600-letno tradicijo. Kranjska čebela, avtohtona slovenska pasma, ki jo danes poznajo po vsem svetu, slovi po svoji mirnosti, odpornosti in izjemni nabiralni vnemi. Slovenski čebelarji so končnice njenih panjev v preteklosti poslikavali z religioznimi, zgodovinskimi in še posebej humornimi motivi. Ohranjene panjske končnice so svojevrstna galerija slovenske ljudske umetnosti.

Če je zmaga, je lahko slovenska

Slovenci smo narod športnikov in izzivalcev ekstremnih dosežkov. Po številu osvojenih medalj na prebivalca se uvrščamo v sam svetovni vrh. Pozornost zbujamo tudi z nenavadnimi izzivi: s smučanjem z Mount Everesta, s preplavanjem nekaterih največjih rek sveta, z obkrožanjem Zemlje z ultra lahkim letalom, s postavljanjem prvenstvenih alpinističnih smeri na najzahtevnejših gorah sveta, z odkrivanjem slovenskih kraških brezen, ki se uvrščajo med najgloblje na svetu.

Če ste v Sloveniji, je gozd vedno blizu

Slovenija je s skoraj 60% ozemlja pod gozdovi med najbolj gozdnatimi evropskimi državami. Dežela gozdov je hkrati tudi pravi biotski park Evrope. Na manj kot 0.004% zemeljske površine živi kar vsaka stota znana vrsta živih bitij in vsaj vsaka petdeseta celinska vrsta. Med njimi so pogoste tudi endemične oz. avtohtone slovenske vrste.

Če je pomlad, so jo priklicali kurenti

V Sloveniji so pustovanja na vseh koncih države zaznamovana s prav posebnimi maskami. Na Ptujskem polju odganjajo zimo in kličejo pomlad kurenti – izvirne slovenske maske z ovčjimi kožuhi, dolgimi jeziki, ježevko v roki in zvonci okrog pasu. Slovenska posebnost so tudi cerkljanski laufarji – koledniki z maskami iz lipovega lesa, ki od hiše do hiše napovedujejo dobro letino.

Če vidite štorkljo, je morda že bila v Sloveniji

Slovenija je ornitološko izjemno bogata dežela. Poleg številnih domačih ptic ob jezerih in na zaščitenih solinah prezimujejo številne ptice selivke. Pomurje na vzhodu Slovenije je pokrajina bele štorklje, ki gnezdi na dimnikih in drogovih nad panonskimi ravnicami v bližini samosvoje reke Mure. V Sloveniji je več kot 300 gnezd bele štorklje.

Če pogled usmerite navzgor, se vanj gotovo ujame cerkvica

Marsikaterega popotnika po Sloveniji presenetijo cerkvice na vrhovih hribov. Njihova številčnost zbuja tudi zanimanje strokovnjakov, ki ocenjujejo, da ni nikjer v Evropi postavljenih toliko cerkva zunaj naselij in na vrhovih vzpetin kot prav v Sloveniji. Med spomeniki kulturne dediščine je v Sloveniji kar tretjina sakralnih. Poleg znamenitih cerkva, kakršne so tiste v romarskih krajih na Ptujski Gori , na Sveti Gori nad Solkanom pri Novi Gorici in na Brezjah ter marsikje drugje po Sloveniji, so pozornosti vredni številni samostani . Zaradi svojih posebnosti sta najbolj znana cistercijanski v Stični in kartuzijanski v Pleterjah, ogleda vredna pa je tudi obnovljena Žička kartuzija v domnevno najstarejši slovenski vasi. Kamor koli vas zapeljejo glavne ali stranske poti po Sloveniji, povsod boste naleteli na gradove, dvorce, ali ostanke grajskih stavb . V najpomembnejših gradovih so muzeji in galerije, nekateri pa so bili preurejeni v vrhunske hotele. Ponekod se boste zaradi veličastnih ruševin nekdanjega grajskega blišča počutili kot v slavnih evropskih dolinah gradov.