Evropski svet je najvišje politično telo Evropske unije. Sestavljajo ga predsedniki držav in vlad članic Evropske unije ter predsednik Evropske komisije. Srečanja Evropskega sveta, ki so navadno organizirana štirikrat letno in jih vodi predsednik države oziroma predsednik vlade predsedujoče članice, so eden najodmevnejših dogodkov. Deloma zato, ker na njih sodelujejo najmočnejše politične osebnosti Evrope, deloma pa zaradi pomembnih, velikokrat spornih vprašanj, ki se jih Evropski svet loteva. Ta ne sprejema zakonodaje, temveč politične odločitve, s katerimi spodbuja razvoj Unije, določa splošne politične smernice in med drugim skrbi tudi za poenotenje stališč do mednarodnih vprašanj – je torej organ, ki na najvišji ravni določa smernice politik EU.
V navadi je, da predsedujoča država pripravi neformalna srečanja na katerih ministri razpravljajo o vsebinskih vprašanjih, povezanih z EU, ne da bi na koncu morali sprejeti formalne sklepe ali odločitve. Ta zasedanja omogočajo udeležencem svobodno izmenjavo idej, saj jim ni treba slediti točno določenemu dnevnemu redu ali smernicam. Eden od namenov tovrstnih ministrskih srečanj je ustvarjanje ustreznejšega okvira za odločanje na ravni EU o številnih zahtevnih vprašanjih, s čimer se dopolnjuje redno delo Sveta.
Zaradi vse večjega pomena in vpliva EU v mednarodni politiki je postalo zastopanje le te v mednarodnem prostoru ena prednostnih nalog predsedovanja, saj ima EU vzpostavljene odnose z državami in regijami po vsem svetu. V skladu z načelom izpolnjevanja njenih obveznosti do tretjih držav vsaka predsedujoča država pripravi srečanja s predstavniki teh držav na različnih ravneh. Ta lahko potekajo v obliki trojk ali na vrhunski ravni, ko se jih udeležijo predsedniki držav in vlad vseh 27 držav članic EU.
EU se udeležuje rednih vrhunskih srečanj s svojimi najpomembnejšimi partnericami, kot so Združene države Amerike, Japonska, Kanada in od nedavnega tudi Rusija, Indija in Kitajska, ter regionalnih pogovorov z državami v Sredozemlju, na Bližnjem vzhodu, v Aziji, Afriki in Latinski Ameriki. Čeprav so se ti odnosi v preteklosti pretežno osredotočali na trgovinske zadeve, so se v zadnjih letih razširili še na področje naložb, gospodarskega sodelovanja, financ, energetike, znanosti in tehnologije ter varstva okolja, pa tudi na politične zadeve, kot so svetovni boj proti terorizmu, mednarodni kriminal in preprodaja prepovedanih drog ter človekove pravice.
Trojke predstavljajo EU v odnosih s tretjimi državami. Sestavljene so iz predstavnika predsedujoče države, Evropske komisije in Generalnega sekretariata Sveta, ki je hkrati visoki predstavnik za skupno zunanjo in varnostno politiko, ter – na povabilo predsedujoče države – tudi države, ki je naslednja v vrsti za prevzem predsedovanja.
