|
|
|
|
Pogodba o Ustavi za Evropo, podpisana v Rimu 29. oktobra 2004, a nikoli uveljavljena, je kot eno vidnejših sprememb v institucionalni ureditvi EU predvidevala zamenjavo šestmesečnega samostojnega predsedovanja z osemnajstmesečnim skupinskim predsedovanjem treh držav članic. Skupine bi bile sestavljene po načelu enakopravne rotacije med članicami, upoštevajoč njihovo velikost in geografsko ravnovesje v Evropski uniji. Vsaka članica skupine bi predsedovala šest mesecev, drugi dve pa bi ji na podlagi skupnega programa pomagali pri obveznostih. Osrednji namen uvedbe osemnajstmesečnega skupinskega predsedovanja je bil okrepiti sodelovanje med tremi zaporedno predsedujočimi državami članicami in tako prispevati k dolgoročno bolj usklajenemu razvoju strateških politik EU.
Čeprav Pogodba o Ustavi za Evropo ne velja, so države članice ohranile željo po okrepljenem sodelovanju med tremi zaporednimi predsedovanji. Septembra 2006 je Svet Evropske unije v svojem poslovniku zapisal naslednje: »Tri predsedstva, ki bodo imela mandat, pripravijo vsakih 18 mesecev v tesnem sodelovanju s Komisijo in po ustreznih posvetovanjih osnutek programa, ki vsebuje dejavnosti Sveta za to obdobje.« Slovenija je sodelovala pri pripravi skupnega programa predsedovanja z Nemčijo in Portugalsko, ki sta Svetu EU predsedovali v letu 2007. Decembra 2006 je trio Svetu za splošne zadeve predložil osemnajstmesečni program, ki je bil pripravljen v skladu s poslovnikom Sveta.
Osrednje naloge nemškega, portugalskega in slovenskega predsedovanja so nadaljevanje reform EU in ustavnega procesa, uresničevanje ciljev Lizbonske strategije za rast in zaposlovanje in doseganje napredka pri vzpostavitvi Evropskega območja svobode, varnosti in pravice. Slovenija si bo v okviru predsedovanja prizadevala okrepiti tudi sodelovanje na področju skupne evropske zunanje politike.
Članice sedanjega predsedujočega tria so se dogovorile, da bodo poleg priprave skupnega programa sodelovale tudi vseh 18 mesecev predsedovanja in si prizadevale za uresničitev skupnih ciljev in izvedbo skupnih projektov predvsem na prednostnih področjih. Poleg tega pa so Nemčija, Portugalska in Slovenija tako izkoristile priložnost za okrepitev političnega sodelovanja prek skupnih kulturnih projektov, programov nadaljnjega usposabljanja in izmenjave kadrov.
Vsaka država za obdobje svojega šestmesečnega predsedovanja pripravi še svoj »nacionalni« program predsedovanja Svetu EU, ki pa bolj ali manj temelji na t.i. podedovani agendi Sveta EU.
