Mobilni satelitski sistemiKot prvo bo pozornost posvečena predlogu odločbe Evropskega parlamenta in Sveta o izbiri in odobritvi sistemov, ki zagotavljajo mobilne satelitske storitve (MSS). Dosje je pomemben za EU, ker gre za nov način urejanja spektra. Eden od ciljev predlaganega pristopa je, da se za vse-evropske storitve določijo temelji za skupno (EU) izbiro sistemov in njihovo kasnejšo koordinirano odobritev po državah članicah. Pravna praznina ali nepravočasen sprejem Odločbe v EU lahko škodljivo vpliva na razvoj satelitske industrije v EU ter v povezavi z ITU procesi (potek rezervacij) lahko pomeni zaostanek EU glede na ZDA in azijske države na področju mobilnih satelitskih storitev. Istočasno bi to pomenilo tudi izgubo za potrošnike in uporabnike. Po drugi strani pa bi pravočasen sprejem odločbe in s tem izbira in odobritev MSS v EU pozitivno vplivale razvoju konkurence in okrepitev notranjega trga v EU, koristilo bi tudi potrošnikom in uporabnikom. Slovenija se zaveda negativnih vidikov prepoznega sprejema odločbe, zato bo predlog obravnavala prioritetno. Na Svetu za promet, telekomunikacije in energijo je predviden sprejem političnega sporazuma.
Predlogi sklepov sveta o uporabi spektra, ki bo sproščen s prehodom na digitalno oddajanje (digitalna dividenda) odpirajo pomemben vidik in vzpostavljajo možnost za premostitev digitalnega razlikovanja, tkim. »digital divide«. Digitalna dividenda je enkratna priložnost za zadovoljitev naraščajočega povpraševanja po brezžičnih komunikacijskih storitvah. Digitalna dividenda namreč omogoča poleg zadostnega spektra za pomemben razvoj in razširitev radiodifuznih storitev, tudi možnost razširitve na druge pomembne vidike rabe spektra, kot npr. socialne in ekonomske. Slovenija si bo prizadevala za iskanje primerne rešitve pri oblikovanju sklepov Sveta za promet, telekomunikacije in energijo, da se osvetli pomembnost skupnega pristopa pri uporabi digitalne dividende.
Predlog novega zakonodajnega paketa na področju elektronskih komunikacij je Evropska komisija sprejela dne 13. novembra 2007, Svetu ministrov pa je bil predstavljen na zasedanju 29. novembra 2007. Predloženi zakonodajni paket predstavlja revizijo celotne obstoječe sekundarne zakonodaje EU in je sestavljen iz:
Reformni predlogi Komisije se delijo na tri stebre:
1. Izboljšanje regulacije za konkurenčnost elektronskih komunikacij (zmanjšanje ex-ante regulacije, kjer to dopušča tržni razvoj, poenostavitev postopkov pregledov trgov, izboljšanje upravljanja z radijskim spektrom s poenostavitvijo dostopa do in rabe tega omejenega vira ter premikom k bolj tržno orientirani razporeditvi spektra, kar bo vse izboljšalo konkurenco brezžičnih storitev in sprostitev ekonomskih potencialov spektra).
2. Dokončanje notranjega trga za elektronske komunikacije (ustanovitev neodvisnega evropskega organa za področje elektronskih komunikacij, okrepitev neodvisnosti regulativnih organov držav člani in njihovih izvršilnih pooblastil oziroma mehanizmov prisile, s katerimi razpolagajo, kar naj bi zagotovilo enotno implementacijo (de)regulacije v EU in izenačene pogoje za operaterje na enotnem trgu).
3. Izboljšanje povezanosti s potrebami državljanov (okrepitev varnosti in zasebnosti za uporabnike in potrošnike).
Prioritetno bo pozornost usmerjena v določbe, povezane z radijskim spektrom ter v določbe glede regulacije trgov elektronskih komunikacij, nato pa seveda tudi na vse ostale (pravice uporabnikov, večja izbira uporabnikov zaradi večje konkurence, varnost, itd).
V času predsedovanja se pričakuje prvo branje ter ob koncu sprejem poročil o napredku pri vseh treh aktih.
Direktiva 97/67/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 1997 o skupnih pravilih za razvoj notranjega trga poštnih storitev v Skupnosti in za izboljšanje kakovosti storitve, je vzpostavila regulativni okvir za poštni sektor na ravni Skupnosti, vključno z ukrepi za zagotovitev univerzalne storitve in določitvijo največjega števila poštnih storitev, ki jih države članice lahko rezervirajo za svojega izvajalca(-e) univerzalne storitve, za ohranitev univerzalne storitve, ki naj bi se postopno in v vedno večji meri zmanjševala, in časovni razpored za sprejemanje odločitev o nadaljnjem odpiranju trga za vzpostavitev notranjega trga poštnih storitev.
Evropski poštni trgi so zaradi razvoja, ki so ga sprožili tehnični napredek, deregulacija in posledično večja konkurenčnost, v zadnjih letih doživeli korenite spremembe. Zaradi globalizacije je treba ubrati proaktiven in v razvoj usmerjen pristop, sicer bodo državljani Skupnosti prikrajšani za ugodnosti, ki jih prinašajo takšne spremembe.
V Sklepih iz decembra 2006 je Evropski svet poudaril, da je nadaljnja liberalizacija poštnih trgov ob hkratnem zagotavljanju financiranja učinkovite univerzalne storitve pomemben korak k krepitvi notranjega trga in evropske konkurenčnosti. Z uveljavitvijo predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktive 97/67/ES glede popolnega izoblikovanja notranjega trga se bo zaključilo več kot 10 letno postopno oblikovanje notranjega trga poštnih storitev. Pomemben je pravočasen sprejem direktive, saj se veljavna direktiva izteče 31. 12. 2008. Če nova direktiva ne bi bila sprejeta do izteka roka, bi se uveljavila splošna konkurenčna zakonodaja, sektor pa bi ostal brez posebnih pravil glede univerzalne storitve. V času predsedovanja Slovenije se pričakuje, da bo Evropski parlament potrdil skupno stališče Sveta v nespremenjeni obliki in na ta način zaključil zakonodajni postopek sprejema direktive o poštnih storitvah.
