Prednostne naloge slovenskega predsedovanja so bile v veliki meri določene v 18-mesečnem programu predsedovanja Nemčije, Portugalske in Slovenije ter v Pregledu podedovane agende Sveta EU.

Program slovenskega predsedovanja Svetu EU: Si.nergija za Evropo

Predsedstvo je opredelilo pet prednostnih področij svojega delovanja:

1. Prihodnost Evrope – pravočasna uveljavitev Lizbonske pogodbe

Po podpisu Lizbonske pogodbe 13. decembra 2007 je glavna naloga držav članic v letu 2008 uspešna izvedba ratifikacijskih postopkov, tako da bi nova pogodba lahko začela veljati pred volitvami v Evropski parlament leta 2009. Proces ratifikacije v državah članicah poteka uspešno. Do začetka maja je novo pogodbo ratificiralo 13 držav, med njimi tudi Slovenija. Slovensko predsedstvo je v sodelovanju z institucijami in državami članicami začelo tudi s pripravljalnimi dejavnostmi za izvajanje Lizbonske pogodbe.

• Lizbonska pogodba - Prečiščeni različici Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije
• Listina o temeljnih pravicah Evropske unije

2. Uspešen zagon novega ciklusa lizbonske strategije

Lizbonska strategija je ena izmed ključnih prednostnih nalog slovenskega predsedstva. Na spomladanskem Evropskem svetu je bil zagnan drugi triletni ciklus prenovljene lizbonske strategije. Strategija prinaša rezultate, ki se kažejo v povečani rasti in zaposlovanju, zato korenite spremembe prednostnih področij delovanja in procesa niso potrebne. Nov cikel 2008–2010 bo tako osredotočen na izvajanje nacionalnih programov reform. Nadaljevalo se bo delo na prednostnih področjih, določenih leta 2006. Posamezna področja smo posodobili in prenovili ter izpostavili pomembnejše ukrepe za naslednje obdobje:

• področju znanja in inovacij smo dali nov zagon z uvedbo t. i. "pete svoboščine".
• na področju krepitve konkurenčnosti podjetij, zlasti malih in srednjih, smo posebej izpostavili ukrepe za lažje delovanje in hitrejši razvoj podjetij na enotnem trgu, lažji dostop do virov financiranja ter spodbujanje inovacij.
• veliko pozornosti pa smo namenili tudi socialni razsežnosti lizbonske strategije.

3. Korak naprej v reševanju energetsko-podnebnih vprašanj

Podnebno-energetski sveženj, ki ga je konec januarja izdala Evropska komisija, predstavlja eno ključnih prednostnih nalog slovenskega predsedstva. Evropski svet je marca 2008 ugotovil, da ta predstavlja dobro izhodišče in podlago za dogovor. Še pomembnejša pa je zaveza, da bomo politični dogovor med državami članicami poiskali do konca leta 2008. Da bi olajšali delo v naslednjih mesecih, smo se dogovorili tudi o temeljnih načelih, ki jih moramo upoštevati pri razdelitvi bremen med državami članicami. Dogovor o podnebno energetskem svežnju še v letu 2009 je izrednega pomena, če želi Evropska unija odigrati vodilno vlogo pri doseganju dogovora o mednarodnem podnebnem sporazumu decembra 2009 v Kopenhagnu.  Slovensko predsedstvo si prizadeva tudi za napredek pri doseganju političnega dogovora glede tretjega energetskega svežnja za notranji trg z energijo.

4. Nova pozornost Zahodnemu Balkanu

Stabilnost Zahodnega Balkana je izredno pomembna za varnost in blaginjo celotne Unije. Zato je predsedstvo prepričano, da razvoj evropske perspektive držav Zahodnega Balkana mora ostati poglavitna točka na dnevnem redu EU. Slovenija si prizadeva za dokončanje mreže stabilizacijsko-pridružitvenih sporazumov z vsemi državami regije in za krepitev regionalnega sodelovanja na različnih področjih.

5. Spodbujanje dialoga med različnimi kulturami, prepričanji in izročili v okviru evropskega leta medkulturnega dialoga

V okviru evropskega leta medkulturnega dialoga si predsedstvo prizadeva za krepitev dialoga znotraj EU, saj je ta temelj sobivanja vseh evropskih državljanov. Pomembno je, da se njegovega pomena zaveda širša evropska javnost. Cilj predsedstva je tudi spodbujanje medkulturnega dialoga v povezavi s sredozemskimi državami, Zahodnim Balkanom in ostalimi regijami. Poseben prispevek v tem okviru je slovenska pobuda za ustanovitev evro-mediteranske univerze s sedežem v Piranu.