1. EU izraža brezpogojno podporo procesu iz Annapolisa in potrjuje svojo zavezanost k zagotavljanju podpore stranema v pogajanjih, da bi dosegli rešitev v smislu dveh držav. Pravično in trajno rešitev vseh vidikov bližnjevzhodnega mirovnega procesa je mogoče doseči le s pogajanji. Kljub težavam, ki se v zadnjem času pojavljajo v zvezi s tem procesom, EU pozdravlja namero obeh strani, da obnovita pogajanja, in z zadovoljstvom pričakuje čimprejšnje srečanje voditeljev četverice.
2. EU je globoko zaskrbljena zaradi nedavnega nasilja v Gazi in južnem Izraelu, zlasti zaradi civilnih žrtev. Najostreje obsoja teroristični napad na judovsko versko šolo v Jeruzalemu, ki se je zgodil 6. marca, pa tudi neprekinjene raketne napade. EU sicer priznava zakonito pravico Izraela do samoobrambe, vendar poziva k takojšnji ustavitvi vseh nasilnih dejanj.
3. EU poudarja, da so za ohranitev pogajanj potrebni hitri in oprijemljivi rezultati na terenu. Obe strani morata izvajati svoje obveznosti iz časovnega načrta, saj je to ključnega pomena za ohranitev zaupanja in podpore izraelskega in palestinskega prebivalstva, celotne regije ter širše mednarodne skupnosti. EU je globoko zaskrbljena zaradi nedavne napovedi Izraela o razširitvi naselbine Givat Zeev. EU ponovno poudarja, da je gradnja naselij kjerkoli na zasedenih palestinskih ozemljih, vključno z vzhodnim Jeruzalemom, po mednarodnem pravu nezakonita. Naseljevanje vpliva na izid pogajanj o končnem statusu in ogroža trdnost dogovorjene rešitve v smislu dveh držav. EU zato poziva Izrael, naj takoj sprejme ustrezne ukrepe, zlasti glede naselbin in izpostav. Palestinsko oblast poziva, naj si še naprej prizadeva za izvajanje svojih obveznosti glede varnosti, po potrebi v sodelovanju z izraelskimi organi. V tem smislu je EU še vedno pripravljena okrepiti in podaljšati misijo EUPOL COPPS, da bi tako podprla krepitev in reformo palestinskih varnostnih sil.
4. Po mnenju EU nasilni spopadi v Gazi in okoli nje resno ogrožajo varnost. EU je globoko zaskrbljena zaradi nevzdržnih humanitarnih razmer v Gazi in poziva k nadzorovanemu in trajnemu ponovnemu odprtju vseh prehodov na meji z Gazo, tako v humanitarne namene kot tudi zaradi trgovinskih tokov. V zvezi s tem ponovno potrjuje sklepe Sveta iz januarja 2008 in hkrati poudarja, da brezpogojno podpira prizadevanja za dosego mirne rešitve trenutnih kriznih razmer. S to rešitvijo bi bilo treba zagotoviti dolgotrajni mir. EU ponovno poudarja, da je pripravljena nadaljevati svojo nadzorno misijo na mejnem prehodu Rafa v skladu s sporazumom o gibanju in dostopu iz novembra 2005.
5. Evropska unija želi spomniti na zavezo, izraženo na mednarodni donatorski konferenci za palestinsko državo decembra lani v Parizu, da bo spodbujala prizadevanja za izgradnjo prihodnje palestinske države v skladu s palestinskim načrtom za reforme in razvoj. Zato poziva Izraelce k sodelovanju. Evropska unija izraža popolno podporo prihodnji mednarodni konferenci o naložbah in gospodarski oživitvi, ki bo potekala v Betlehemu, in mednarodni konferenci o podpori palestinski civilni policiji in spodbujanju pravne države, ki bo potekala v Berlinu.
6. Evropska unija bo še naprej odločno podpirala libanonsko vlado in njegove institucije pri izvajanju nalog za ohranjanje stabilnosti, suverenosti, neodvisnosti in ozemeljske celovitosti Libanona. Zaskrbljena je zaradi trajajočega političnega zastoja v Libanonu in poslabšanja varnostnih razmer.
7. Evropska unija ponovno poudarja svojo odločno podporo načrtu, ki so ga soglasno sprejeli arabski zunanji ministri za rešitev politične krize, in ceni nenehna prizadevanja generalnega sekretarja Arabske lige, Amra Mousse. Libanonske stranke poziva, da za začetek – še pred arabskim vrhom – nemudoma izvedejo predsedniške volitve. Uspeh načrta je odvisen od konstruktivnega ravnanja vseh akterjev. Evropska unija želi spomniti, da je imenovala visokega predstavnika EU, ki bo v tem smislu vodil prizadevanja EU glede arabskih držav.
Tej izjavi se pridružujejo države kandidatke Turčija, Hrvaška in Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija*, države v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu in možne kandidatke za članstvo Albanija, Bosna in Hercegovina, Črna gora in Srbija, države EFTA Islandija, Lihtenštajn in Norveška, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora, ter Ukrajina, Republika Moldavija in Armenija."
* Hrvaška in Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija še naprej sodelujeta v procesu stabilizacije in pridruževanja.
