Skoraj 50 let po pomoru v mestu Sharpeville 21. marca 1960 je sporočilo mednarodnega dneva za odpravo rasne diskriminacije še zmeraj aktualno. Rasizem, ksenofobija in diskriminacija so še vedno prisotni problemi in ukrepanje proti njim širom po svetu ostaja skupna odgovornost mednarodne skupnosti.
EU ostro obsoja vse oblike nestrpnosti, rasizma in rasne ter druge diskriminacije. Listina Unije o temeljnih pravicah na podlagi načela, da so vsi ljudje rojeni svobodni ter imajo enako dostojanstvo in enake pravice, izrecno prepoveduje kakršnokoli diskriminacijo, vključno z diskriminacijo na podlagi spola, rase ali barve kože, porekla, vere ali prepričanja, osebnega mnenja ali spolne usmerjenosti.
Ob tej priložnosti želi EU opozoriti na svoj vztrajni boj proti vsem oblikam nestrpnosti, rasizma in rasne ter druge diskriminacije, kar je trdno zakoreninjeno v mednarodnih standardih človekovih pravic, na katerih temelji boj proti rasizmu. Evropska unija vnovič poziva vse države, ki še niso podpisale, ratificirale in/ali ne izvajajo Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije, ki je ključni mednarodni pravni instrument za dosego tega cilja, da to storijo.
EU v boju proti rasizmu, ksenofobiji ter diskriminaciji v svetu tesno sodeluje z vsemi ustreznimi mednarodnimi akterji, mednarodnimi forumi, zlasti pa z Združenimi narodi, Svetom Evrope, OVSE in visokim predstavnikom za človekove pravice ter zadevnimi organizacijami civilne družbe.
Svet Evrope, ki si prizadeva za boj proti rasizmu na evropski ravni, je ustanovil Evropsko komisijo proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI), katere naloge so med drugim sprejemanje političnih priporočil za vlade držav članic. Protokol št. 12 k Evropski konvenciji o človekovih pravicah prepoveduje vse oblike diskriminacije, ki bi izhajale iz dejanj suverenih držav. Evropsko sodišče za človekove pravice nadzira izvajanje teh določb. Od leta 2006 dalje je dodatni protokol h Konvenciji o kibernetskem kriminalu pripomogel k omejitvi širjenja rasizma in ksenofobije prek računalniških sistemov.
Ob upoštevanju navedenega je Evropska unija še vedno trdno odločena, da bo uresničevala cilje, ki jih je določila Svetovna konferenca proti rasizmu, rasni diskriminaciji, ksenofobiji in nestrpnosti v Durbanu v Južni Afriki leta 2001. EU meni, da proces nadaljnjega ukrepanja po konferenci v Durbanu ponuja priložnost za obnovo teh zavez, in se mora zato osredotočiti na njihovo izvajanje.
Boj proti rasizmu in ksenofobiji je svetovni izziv, ki zahteva tudi svetovni odziv. EU poziva vse države, da za odpravo rasizma, ksenofobije in diskriminacije ter drugih oblik nestrpnosti sprejmejo učinkovite ukrepe na nacionalni, regionalni ter mednarodni ravni, ter potrjuje svojo pripravljenost, da v boju proti rasizmu, ksenofobiji, diskriminaciji in drugim podobnim oblikam nestrpnosti sodeluje z vsako državo, in sicer ne glede na to, kje se kršitev pojavi.
Tej izjavi se pridružujejo države kandidatke Turčija, Hrvaška in Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija*, države v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu in možne kandidatke za članstvo Albanija, Bosna in Hercegovina, Črna gora in Srbija, države EFTA Islandija, Lihtenštajn in Norveška, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora, ter Ukrajina in Republika Moldavija, Armenija in Gruzija.
* Hrvaška in Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija še naprej sodelujeta v procesu stabilizacije in pridruževanja.
