Da bi spodbudilo razpravo o tem, kako izboljšati delo EU na tem področju, je slovensko predsedstvo Sveta EU danes pripravilo predstavitev študije ECDPM »Krepitev odziva EU na problematiko žensk v oboroženih spopadih, s poudarkom na razvojni politiki« v prostorih stalnega predstavništva Republike Slovenije pri Evropski uniji. ECDPM je študijo za slovensko predsedstvo pripravil v tesnem sodelovanju z avstrijskimi in nemškimi partnerji.
V uvodu v predstavitev je generalna direktorica za načrtovanje politik in politično multilateralo na Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije Anita Pipan poudarila, da je Evropska unija dosegla pomembne rezultate na tem področju in postala viden akter v mednarodni skupnosti. Slovensko predsedstvo želi narediti korak naprej, saj se kažejo številne priložnosti za večjo usklajenost, doslednost in skladnost razvojnih politik, katerih namen je oblikovati celovit okvir za učinkovito uporabo razvojnih programov in instrumentov na tem področju. Z učinkovitejšim odzivanjem na problematiko žensk v oboroženih spopadih želi EU okrepiti svoj prispevek k razvojnim ciljem tisočletja. Poudarila je, da študija ponuja koristne predloge in priporočila za uspešen odziv EU na problematiko žensk v oboroženih spopadih.
Študijo je predstavil Andrew Sheriff in navedel predloge za izboljšanje pristopa Unije: treba si je prizadevati za dvig splošnega dojemanja problematike žensk v oboroženih spopadih ter odzive EU nanjo, predvsem za nadaljnje izvajanje resolucije Varnostnega sveta OZN št. 1325 o ženskah, miru in varnosti, ter za odpravo strukturnih ovir.
Povabljeni razpravljavci predsedujoče trojke (Slovenija, Portugalska in Nemčija), Komisije in nevladnih organizacij so predstavili svoja stališča in se strinjali, da so potrebna nadaljnja prizadevanja za izboljšanje odziva EU na problematiko žensk v oboroženih spopadih prek politike in mehanizmov razvojnega sodelovanja na podlagi enakosti spolov ter povečanja vloge in položaja žensk. Poudarili so pomen strateškega pristopa EU, saj se lahko le tako izognemo marginalizaciji in razdrobljenosti problematike žensk v oboroženih spopadih, ki sega na skoraj vsa področja, tako na ravni EU kot tudi partnerskih držav. Prav tako je treba poskrbeti za večjo vključenost te problematike v regionalne pristope ali razvojne sektorje, kot so zdravje, izobraževanje, reforma varnostnega sektorja in pravosodje. Izziv pomeni tudi izvajanje zavez EU, zlasti na ravni partnerskih držav in regionalni ravni.
