Inovativnost in ustvarjalnost ključna za prihodnost izobraževanja in usposabljanja

Danes se je na Brdu pri Kranju končala konferenca z naslovom »Spodbujanje inovativnosti in ustvarjalnosti – odgovor šol na izzive družbe prihodnosti«, ki se je je udeležilo več kakor 150 strokovnjakov za izobraževanje, raziskovanje, gospodarstvo ter načrtovanje raziskovalnih in izobraževalnih politik iz Evrope in Slovenije. Osrednja tema razprav je bila poudarjena vloga inovativnosti in ustvarjalnosti v izobraževanju kot odgovor na ključne izzive zdajšnjih družbenih procesov v Evropi, kakršni so globalizacija, demografska gibanja in migracije, vedno večja kulturna raznovrstnost, usodna vprašanja rabe in proizvodnje energije ter z njo povezanih podnebnih sprememb. Minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver je na konferenci poudaril: »Odgovor Evrope na te izzive je lahko edino ta, da postanemo najustvarjalnejši prostor na svetu, da smo sposobni vzgajati, izobraziti, pritegniti in obdržati talente vsakega posameznika. Izobraževanje ima pri tem ključno vlogo.«

Šola in univerza sta v »trikotniku« znanja ključni za razvijanje ustvarjalnosti in inovativnosti, kar je spet tisto gibalo, ki daje presežno vrednost izdelkom in storitvam ter povečuje njihovo konkurenčnost na globalnem trgu. Kljub temu je še naprej najpomembnejše vprašanje, kako znanje, ustvarjalnost in inovativnost uporabiti za zagotavljanje kakovostne prihodnosti naslednjim rodovom.  

Na konferenci je potekala razprava tudi o tistih ključnih vzvodih v izobraževanju samem, ki lahko bistveno prispevajo k njegovi kakovosti. Predsedujoči Mirko Zorman je povedal: »Le kakovost izobraževanja, katerega pomembni razsežnosti sta prav ustvarjalnost in inovativnost, lahko prispevata k uspešnemu iskanju odgovorov na izzive, ki jih današnja družba postavlja pred vse nas.«

Udeleženci so zadnji dan sodelovali tudi na treh različnih delavnicah:

1. »Usposobljenost in spretnost za ustvarjalnost in inovativnost« – delavnico je vodil dr. Michael Young z Inštituta za izobraževanje, Univerza v Londonu, ki je avtor številnih člankov in knjig, med drugim The Curriculum of the Future. V delavnici je tekla razprava o individualni in socialni razsežnosti ustvarjalnosti. Pri prvi je poudarek na posamezniku, pri socialni/kolektivni razsežnosti pa na okoliščinah – na inovativnem kurikulu in inovativnih pedagoških prijemih.
2. »Krepitev vloge šol kot nujni pogoj ustvarjalnosti in inovativnosti« –delavnicoje vodil prof. David Hopkins z Inštituta za izobraževanje, Univerza v Londonu.Dosedanje izkušnje kažejo, da uvedene reforme v šolske sisteme ne zagotavljajo uspešnega učenja za vse učence niti ne zagotavljajo odličnih šol. Zato prof. Hopkins predlaga t. i. sistemske reforme, ki temeljijo na personaliziranem učenju, strokovnem poučevanju, razumni (inteligentni) odgovornosti ter mreženju in sodelovanju. Sistemsko vodenje pa te vzvode lahko uspešno povezuje v okviru posamezne šole. Potemtakem sistemski vodje lahko krepijo vlogo šole in učiteljev, tako da sami oblikujejo najboljše načine dela v razredu, ki omogočijo vsakemu učencu razviti njegove sposobnosti. S tem naj se seveda ne izniči povsem pomen državnega predpisovanja. Nasprotno, v začetni fazi reform je celo potrebno, vendar mora biti uravnoteženo s prevzemanjem odgovornosti šol za doseganje izboljšav.
3. »Partnerstvo in mreženje za ustvarjalnost in inovativnost« – delavnico sta vodila Jadran Lenarčič in Janez Justin. Udeleženci so razpravljali predvsem o tem, da je za spodbujanje inovativnosti in ustvarjalnosti treba vzpostaviti ustrezno ozračje v ožjem in širšem okolju. Potreben je pogum za drugačno mišljenje, sprejemanje tveganja in tudi neuspehov. V razpravi je bilo ugotovljeno, da učenci ne marajo izmišljenih modelov, učiti se želijo ob reševanju stvarnih problemov. Ključno sporočilo delavnice je bilo, da niso dovolj malenkostni popravki – šole je treba korenito spremeniti.

Minister dr. Milan Zver je ob koncu konference poudaril, da je bilo na njej doseženo soglasje med vsemi udeleženci ter da so ustvarjanje človeškega kapitala, ustvarjalnost in inovativnost ključni razvojni elementi: »Zavedati se moramo, da je izobraževanje daleč najdonosnejša družbena naložba, saj z njo lahko dosegamo novo dinamiko znanja, inovacij, zaposlovanja ter gradimo socialne, ekonomske in vrednostne temelje družbe in posameznika.« Njegova zaključna misel pa je bila: »Seveda si ne domišljamo, da smo z našo konferenco rešili svet. Zadovoljni pa bomo, če bomo čez leta lahko ugotovili, da naslednja predsedstva uspešno nadaljujejo proces, ki smo ga začeli tu na Brdu. Vedno je pomemben prvi korak in prepričani smo, da je spodbujanje ustvarjalnosti korak v pravo smer.«

Dr. Zver se je ob robu konference srečal z evropskim komisarjem za izobraževanje, usposabljanje, mladino in kulturo Janom Figelom, s katerim sta ocenila dozdajšnjo uspešnost in dosežke slovenskega predsedovanja. »Kljub temu da je slovensko predsedovanje šele na polovici, menim, da je na področju izobraževanja, mladine in športa že veliko doseženega,« je povedal evropski komisar in dodal: »Predvsem z uvrstitvijo inovativnosti in ustvarjalnosti na vrh agende je bil narejen pomemben korak naprej.«