Na današnjem zasedanju Sveta za pravosodje in notranje zadeve v Luksemburgu, ki mu je predsedoval dr. Lovro Šturm, so ministri za pravosodje dosegli soglasje o predlogu dopolnitve okvirnega sklepa o boju proti terorizmu iz leta 2002. S predlogom bodo v zakonodajo EU vključena nova kazniva dejanja: javno pozivanje k storitvi terorističnega kaznivega dejanja, novačenje za terorizem in usposabljanje za terorizem. Tako bo boj proti svetovnemu terorizmu na območju svobode, varnosti in pravice postal učinkovitejši.
Predlog pomeni tudi uskladitev s konvencijo Sveta Evrope glede preprečevanja terorističnih dejanj na ravni EU. »Prepričan sem, da predlog prinaša ustrezno ravnotežje med kriminalizacijo teh dejanj ter zaščito temeljnih pravic in svoboščin,« je v razpravi poudaril predsednik Sveta za pravosodje in notranje zadeve dr. Šturm. Na podlagi tega okvirnega sklepa bosta lahko učinkoviteje vodila preiskovalne postopke tudi Europol in Eurojust.
Predsednik Sveta za pravosodje in notranje zadeve dr. Šturm je ministrom predstavil tudi osnutek poročila slovenskega predsedstva, v katerem so obravnavani temeljni vidiki skupnega referenčnega okvira. Ministri so poročilo podprli in ga potrdili kot stališče Sveta do temeljnih vidikov prihodnjega skupnega referenčnega okvira.
Skupni referenčni okvir je ena od prednostnih nalog, določenih v haaškem programu iz leta 2004. Namen skupnega referenčnega okvira je povečati konsistentnost evropskega pogodbenega prava in izboljšati zakonodajo. To leto je za ta projekt pomembno, saj je mreža raziskovalcev v začetku leta predstavila akademski osnutek skupnega referenčnega okvira.
V danes sprejetem stališču Sveta so obravnavani namen, vsebina, obseg in pravni učinek prihodnjega skupnega referenčnega okvira. Stališče ne določa vnaprej dela in razprav v Svetu v zvezi s skupnim referenčnim okvirom, vendar pomeni prve in zato pomembne smernice za prihodnje delo pri tem projektu.
Ministri so dosegli napredek pri predlogu sklepa o okrepitvi EUROJUSTA. Doseženo je bilo soglasje glede členov, ki določajo sestavo EUROJUSTA, pristojnosti nacionalnih članov, poslovnik kolegija in status osebja. Delo, povezano s tem predlogom, se bo nadaljevalo na junijskem srečanju Sveta.
Ministri so obravnavali tudi pobudo za sprejetje okvirnega sklepa Sveta o izvrševanju odločb, izrečenih v nenavzočnosti. Namen pobude je okrepiti raven pravic na področju pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, kadar je sodba zoper obdolženca izrečena v njegovi nenavzočnosti. Obenem bo okvirni sklep pripomogel k uresničevanju načela vzajemnega priznavanja sodb. Okvirni sklep poudarja pravico do poštenega sojenja in pravico prisostvovati sojenju, izhajajoč iz določbe 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah. Predlog bo omogočil učinkovitejše vodenje preiskovalnih postopkov tudi Europolu in Eurojustu.
Ministri so opravili plodno razpravo in večinoma podprli predlog. Nekatere države članice morajo še preučiti njegov vpliv na prakso in notranjo zakonodajo. Ta vprašanja zahtevajo še delo v naslednjih tednih do junijskega Sveta.
