Na Brdu pri Kranju so se danes zaključili »Dnevi e-uprave«, ki so potekali od ponedeljka v organizaciji predsedujoče Svetu EU in Evropske komisije. Gre za največji dogodek ministrstva v času predsedovanja Slovenije Svetu EU, e-uprava pa je tudi prioritetna tema predsedujoče. Prav tako gre za največji evropski dogodek na tem področju v letošnjem letu. E-uprava je velikega pomena za razvoj kvalitetne javne uprave, ki je eden temeljnih dejavnikov za konkurenčnost gospodarstva, kar je tudi cilj Evropske unije, da postane najbolj konkurenčno gospodarstvo na svetu. »Dnevov e-uprave« se je udeležilo preko 300 delegatov iz držav članic EU, na njih pa je bilo izpostavljeno predvsem delovanje e-uprave na nivoju držav članic EU ter povezovanje e-uprav oz. zagotavljanje storitev tudi med državami članicami EU. Slovenija je s tem dogodkom dokazala, da zmore kot predsedujoča veliko prispevati k nadaljnjemu razvoju e-uprave v EU, obenem pa z lastnimi primeri dobre prakse spodbuditi in povabiti tudi druge države članice k razvoju kvalitetne javne uprave.
»Dneve e-uprave« je po uvodni projekciji e-uprave v vesolju kot področju neskončnih možnosti, odprl namestnik generalnega direktorja Direktorata za e-upravo in upravne procese na Ministrstvu za javno upravo Dušan Kričej. V nagovoru je predstavil prioritete slovenskega predsedstva s področja e-uprave (interoperabilnost, e-sodelovanje, in e-vključenost ter odpravo administrativnih ovir) ter praktične dosežke in prispevek slovenske e-uprave, izpostavil pa je uporabnike, ki so v vseh postopkih najpomembnejši, zato je nujno pravo zavezništvo z uporabniki. Tudi glavni poudarek prve konference, ki jo je v ponedeljek pripravila predsedujoča Svetu EU z naslovom »Zavezništvo z uporabniki«, je bil na odnosu med javno upravo ter uporabniki. V uvodnem delu je prisotne nagovoril minister za javno upravo dr. Gregor Virant, ki je med drugim poudaril, da e-uprava lahko izboljša zadovoljstvo uporabnikov, poveča dostopnost do storitev, zvišuje učinkovitost, znižuje stroške, poveča transparentnost ter olajšuje dostop do javnih informacij. Ob tem je izrazil ponos, da slovenska e-uprava dosega izjemno visoke rezultate, kar med drugim dokazuje tudi 2. mesto, ki ga je zasedla Slovenija (skupaj z Malto) po meritvah Evropske komisije glede razvitosti storitev e-uprave. E-uprava je pomemben del zmanjševanja odvečnih birokratskih postopkov, pri tem pa je minister poudaril pomembnost projekta odprave administrativnih ovir, za kar se je zavezala tudi Evropska unija, pri tem pa je izpostavil Slovenijo kot primer dobre prakse, ki učinkovito odstranjuje ovire v obstoječih predpisih, prav tako pa preprečuje, da bi te sploh nastale. Minister je predstavil tudi projekt eVEM za gospodarske družbe, ki omogoča, da ustanovitelj družbe lahko vse potrebne postopke opravi na enem mestu, brez izpolnjevanja obrazcev in brezplačno, če gre za enostavne družbe z omejeno odgovornostjo in v najkrajšem času. Glede storitev e-uprave pa je minister poudaril, da morajo te imeti velik učinek za uporabnike (podjetja in državljane), morajo biti enostavne in prijazne, predvsem pa morajo biti stranke z njimi zadovoljne.
Namestnik generalnega direktorja z generalnega direktorata za informacijsko družbo in medije pri Evropski komisije Antti Peltomaki pa je v uvodnem nagovoru poudaril, da je v članicah na področju e-uprave moč zaznati velik napredek, izboljšuje pa se tudi kakovost storitev. Po njegovem pa vseeno ostajajo veliki izzivi, pri čemer je izpostavil izvajanje direktive o storitvah, še posebej njenega osmega člena, ki predvideva, da naj bi članice izvajalcem storitev omogočile izvajanje vseh potrebnih postopkov tudi po elektronski poti.
»Dnevov e-uprave« se je udeležil tudi podpredsednik Evropske komisije, pristojen za administrativne zadeve, revizijo in boj proti goljufijam, Sim Kallas. Na novinarski konferenci je poudaril, da Evropska unija poleg svobodnega pretoka blaga, storitev, kapitala in oseb potrebuje tudi svoboden pretok elektronskih storitev. V zvezi s tem je izpostavil težave z medsebojnim priznavanjem elektronske identitete in elektronskega podpisa. Omenil je tudi omogočanje lažjega dostopa podjetij do javnih razpisov v drugih članicah, kar naj bi izboljšalo konkurenčnost teh razpisov. Podpredsednik Evropske komisije je še poudaril, da je področje e-uprave po eni strani izključno nacionalno vprašanje, kjer EU nima mandata za regulacijo področja. Po drugi strani pa je vse bolj jasno, da je sodelovanje članic unije na področju e-uprave zelo pomembno za modernizacijo javne uprave in krepitev konkurenčnosti EU, je še dejal Kallas.
V okviru konference »Zavezništvo z uporabniki« je potekalo več predavanj, na katerih so bili predstavljeni tudi različni primeri v povezavi z e-upravo, kot je odprava administrativnih ovir, e-javna naročila, prihodnost e-uprave, finančna perspektiva področja e-uprave in Center za podporo razvoju e-upravljanja za jugovzhodno Evropo. S strani Slovenije je Teja Batagelj z Ministrstva za javno upravo uspešno predstavila tudi primer interoperabilnosti »Ustanovitev podjetja od kjerkoli in kadarkoli – realnost ali fikcija«. Na konferenci pa je bilo mogoče videti tudi interaktivne predstavitve primerov dobre prakse, med drugim tudi »Interoperabilnost pri Pan-evropskem pilotnem projektu«. Estonski državljan je vpisal svoje podatke v register prebivalstva in na tej podlagi dobil identifikacijsko številko, s katero lahko registrira svoje začasno prebivališče in ustanovi enoosebno družbo z omejeno odgovornostjo. Velik del tega je bilo prikazano v živo, en del pa je potekal v pilotskem okolju, ker so potrebne še določene spremembe zakonodaje v državah članicah. Konferenca »Zavezništvo z uporabniki« se je zaključila s sekcijo Prenos znanja, ki jo je vodil državni sekretar na Ministrstvu za javno upravo mag. Roman Rep, ki je skupaj z dr. Davorko Šel in Domnom Bizjakom, prav tako z ministrstva, predstavil povzetke z izjemno uspešne konference ter poudaril pomen nedavno ustanovljenega Centra za podporo razvoju e-upravljanja za jugovzhodno Evropo.
Konferenca »Storitve e-uprave: IDABC in njeno nadaljevanje«v okviru »Dnevov e-uprave«, ki se je začela v torek v organizaciji Evropske komisije, je bila namenjena programu Evropske komisije IDABC, ki podpira delovanje in povezljivost storitev e-uprave v Evropi. V uvodnem nagovoru je minister dr. Gregor Virant med drugim poudaril, da je »Slovenija že pred predsedovanjem obljubila, da bo na tem področju poskušala storiti pomemben korak naprej v kontekstu programa Evropske komisije IDABC; in sicer da bo poskušala razviti prve dejansko delujoče Pan-evropske storitve. »Odločili smo se da izberemo dve pomembni storitvi; to je registracija začasnega prebivališča za tujca in ustanovitev podjetja – družbe z omejeno odgovornostjo z enim družbenikom«. Na področju povezljivosti (interoperabilnosti) e-uprav, pa je dr. Virant omenil pilotni projekt, ki ga je pripravila Slovenija in k njemu povabila vse članice EU. Priključile so se Avstrija, Estonija, Finska in Portugalska. Teh pet držav razvija prve dejansko delujoče panevropske storitve, in sicer za registracijo začasnega prebivališča za tujce ter za ustanovitev podjetij z omejeno odgovornostjo z enim družbenikom. Po besedah ministra gre pri projektu za medsebojno priznavanje digitalnega potrdila, ki posameznikom omogoča opravljanje storitev javne uprave v drugih članicah. Pri tem je spomnil na izvedbo pilotskega projekta na prvi konferenci – predstavitev v živo, ko je estonski državljan vpisal svoje podatke v register prebivalstva in na tej podlagi dobil identifikacijsko številko, s katero lahko registrira svoje začasno prebivališče in ustanovi enoosebno družbo z omejeno odgovornostjo. Pri tem je minister dejal, da »smo namenoma šli v ta projekt z državami, ki so na to pripravljene, ker menimo, da bomo na ta način sprožili učinek snežne kepe, torej ko bo enkrat ta možnost vzpostavljena med najbolj naprednimi državami na področju e-uprave, potem bodo tudi druge države zainteresirane da se pridružijo projektu, s tem pa tudi priložnost, da projekt IDABC dobro napreduje«.
Konferenco IDABC, s tem pa tudi »Dneve e-uprave«, je zaključil generalni direktor Direktorata za informatiko pri Evropski komisiji Francisco García Morán, ki je že v včerajšnjem uvodnem delu konference poudaril, da je IDABC bila in bo ostala eden izmed najpomembnejših instrumentov Evropske komisije za ustvarjanje e-uprave na nivoju EU in tudi v povezavi z e-upravami držav članic. Ob tem je dejal, da se Evropska komisija zavzema za spremembo zakonodaje na področju povezljivosti med državami in odpravljanjem nepotrebnih (elektronskih) ovir. Sicer pa je eden izmed projektov Direktorata za informatiko pri Evropski komisiji tudi vzpostavitev »e-evropske komisije« z namenom povečati njeno učinkovitost in njeno transparentnost.
