Na zasedanju Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo, ki mu je predsedoval Iztok Jarc, so ministri govorili o glavnih prednostnih nalogah in vprašanjih, ki jih je treba razrešiti v skupni kmetijski politiki. Države članice so večinoma izrazile podporo poenostavitvam sheme enotnega plačila (SPS), nadaljevanju zmanjševanja obsega proizvodno vezanih podpor, ohranitvi »varnostne mreže« ter postopnemu povečevanju mlečnih kvot. Ključni odprti vprašanji ostajata povečanje modulacije ter določitev zgornje in spodnje meje neposrednih plačil.
»Države članice smo si enotne, da so poenostavitve sheme enotnega plačila nujne, prav tako pa je široko podporo dobila možnost za spremembe njenih obstoječih modelov v smeri enotnejšega plačila,« je dejal Iztok Jarc. Pri poenostavitvah shem enotnega plačila so države članice poudarile, da se odločitev za postopen prehod prepusti državam članicam. Načelno podporo ima tudi nadaljevanje zmanjševanja obsega proizvodno vezanih podpor, pri čemer so države posebej omenile občutljivost nekaterih področij in pozvale k previdnosti pri spremembah.
Glede tržnocenovnih instrumentov je minister Iztok Jarc poudaril, da je »pomembno, da obstaja načelna podpora ohranitvi »varnostne mreže« ob pretiranih padcih cen kmetijskih izdelkov«. Večina držav se strinja z oceno Evropske komisije, da imamo za nizke cene že vzpostavljene ustrezne ukrepe, medtem ko se nekatere države zavzemajo za uvedbo dodatnih ukrepov. Glede intervencijskih ukrepov se del držav načelno zavzema za ukinjanje, druge pa so do tega vprašanja zadržane.
Pri prilagajanju novim izzivom se večina držav strinja, da je treba najprej pregledati sedanje ukrepe predvsem glede na razvoj podeželja. Pri uvajanju novih ukrepov se postavlja vprašanje o virih financiranja. Več držav članic meni, da za proizvodna tveganja ustrezni ukrepi že obstajajo v okviru razvoja podeželja in državnih pomoči. Nekatere države menijo, da je treba upravljanje tveganja v prihodnosti prepustiti zasebni pobudi.
Najobčutljivejši vprašanji ostajata sprememba in določitev zgornje meje neposrednih plačil, za katero države menijo, da ni ustrezen odgovor na vprašanje enakosti. Pri spremembi del držav sicer podpira predlog Komisije, vendar predlagajo spremembo razporeditvenih meril. Druge, ki se s povečanjem ne strinjajo, pa večinoma kot vir pridobitve dodatnih sredstev predlagajo izkoristek prihrankov sredstev skupne kmetijske politike.
»Večina držav ne nasprotuje ukinitvi sistema mlečnih kvot v letu 2015. Poleg postopnega povečevanja kvot pa je za »mehek pristanek« pomembna vzpostavitev ukrepov za tista ranljiva območja, na katerih bi ukinitev kvot ogrozila nadaljnjo prirejo mleka in s tem obstoj kmetijstva na teh območjih,« je poudaril predsedujoči minister Jarc.
Države so se strinjale, da bi bila mogoča rešitev razširitev obsega 69. člena, v katerem bi lahko del mlečne proizvodnje ostal deležen tudi podpor, poleg tega pa so predlagale tudi znižanje dajatve ob preseganju kvote in znižanje stopnje spremembe maščobe.
Razprava o tej temi se bo nadaljevala na ravni Posebnega odbora za kmetijstvo (SCA) v smislu oblikovanja sklepov Sveta, ki jih bo predsedstvo poslalo v sprejetje ministrom na zasedanju Sveta EU v marcu.
