Na današnjem zasedanju Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo, ki mu je predsedoval minister Iztok Jarc, so ministri v okviru »A« točk sprejeli sklepe Sveta o pregledu protokola k sporazumu med Skupnostjo in Islamsko republiko Mavretanijo o partnerstvu v ribištvu. Sporazum je zelo pomemben, saj je največji ribiški sporazum za Skupnost, po drugi strani pa za Mavretanijo pomeni skoraj tretjino njenega prihodka.
»Gre za pomemben dosežek med slovenskim predsedovanjem, saj so bili odnosi z Mavretanijo ena glavnih političnih tem v ribištvu v zadnjih dveh mesecih,« je poudaril minister Jarc in dejal, da »sta se velika večina držav članic in tudi Evropski parlament zavzemala za nadaljevanje pogajanj z Mavretanijo zaradi spremembe sedanjega protokola in ne zaradi odpovedi«.
»Pomembno je, da je Svet s temi sklepi pokazal enotnost glede ključnih vprašanj, o katerih bodo tekla pogajanja z mavretansko stranjo konec februarja na skupnem odboru,« je povedal Iztok Jarc.
V sklepih Svet Komisijo poziva, naj si na pogajanjih prizadeva za določitev takega obsega ribolovnih možnosti za plovila Skupnosti, da bodo te kvote uravnotežene s finančnim povračilom Mavretaniji, oziroma »plačevali bomo toliko, kolikor dejansko porabimo,« je pojasnil minister Iztok Jarc.
Svet v sklepih med drugim opozarja, da je treba pri pogajanjih upoštevati tudi potrebe ribištva Mavretanije ter znanstvene nasvete in biološko stanje staležev.
Prvi sporazum o partnerstvu v ribištvu med Skupnostjo in Mavretanijo sega v leto 1987. Zadnji sporazum je bil sklenjen za obdobje od 2006 do 2012. Protokol o določitvi ribolovnih možnosti in finančnega prispevka k temu sporazumu pa je bil sklenjen za dve leti. Veljati je začel 1. avgusta 2006.
Evropska komisija je po enem letu izvajanja protokola ugotovila, da države članice slabo izkoriščajo ribolovne možnosti. Komisija je zato v decembru 2007 predlagala, da se protokol odpove ter da se začnejo pogajanja med Skupnostjo in Mavretanijo o novem protokolu, ki bi vseboval take ribolovne možnosti za Skupnost, ki bi izražale potrebe držav članic, temu primerno pa bi prilagodili tudi finančni prispevek Skupnosti.
