Mag. Marko Starman, državni sekretar v Službi Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, je danes, 25. februarja 2008, nagovoril udeležence druge letne konference v okviru pobude Regije za gospodarsko spremembo, na kateri so poznavalci iz celotne Evrope razpravljali, kako evropska regionalna politika in njeni instrumenti prispevajo k medsebojni izmenjavi izkušenj. Konference sta se udeležila tudi predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barosso in evropska komisarka za regionalno politiko Danuta Hubner.
Državni sekretar Starman je v nagovoru poudaril pomen in vlogo prenovljene lizbonske strategije za rast in delovna mesta pri dvigovanju ozaveščenosti o ključni vlogi raziskav in inovacij v evropskem gospodarstvu, posebno pri krepitvi njegove globalne konkurenčnosti. Javne oblasti, vključno z regionalnimi, so po njegovem mnenju bistvene pri ustvarjanju ugodnega okolja za inovacije: »S tem se podjetnikom in raziskovalcem omogoča, da usmerjajo svoje znanje v inovacije, s čimer se krepi možnost za prihodnjo gospodarsko rast.« Po njegovih besedah so države članice spoznale, da je mogoče doseči rast in zagotoviti delovna mesta z učinkovito vključenostjo regionalnih akterjev. Dotaknil se je vizije sodelovanja med oblastmi, nacionalnimi parlamenti, akademskim svetom in industrijskim sektorjem ter jih orisal kot eno bistvenih priložnosti za vse interesne skupine.
Opozoril je, da se večina prednostnih politik iz razvojnih strategij sklada s prednostnimi nalogami iz lizbonske strategije. Večina operativnih programov v državah članicah pa dokazuje, da je vedno večja pozornost namenjena socialnim, gospodarskim in okoljskim stebrom prenovljene lizbonske strategije ter da se vprašanja, povezana z okoljem in podnebnimi spremembami, danes obravnavajo prednostno. Tu je poudaril pomen demografskih vprašanj, češ da bo postalo oblikovanje infrastrukture in storitev kot odziv na staranje prebivalstva izjemnega pomena: »Boljša zakonodaja, izboljšan prenos in uporaba pravnega reda Skupnosti in politik na lokalni in regionalni ravni kličejo po izboljšanem usklajevanju med nacionalno ravnjo ter lokalnimi in regionalnimi oblastmi.«
Mag. Marko Starman je povedal, da je kohezijska politika prek strukturnih skladov, sodeč po odzivu anketirancev v okviru Platforme za spremljanje lizbonske strategije Odbora regij, najpomembnejša podpora doseganju ciljev. »Strukturni skladi zagotavljajo potrebne kanale financiranja in mehanizme usklajevanja teritorialne politike, povezane z lizbonsko strategijo. V zvezi z označevanjem finančnega premoženja za zavarovanje terjatev strukturnih skladov za obdobje 2007–2013 rezultati članic Platforme za spremljanje lizbonske strategije kažejo, da je ta nova določba sprožila spremembe v načrtih porabe regij in mest, in sicer v kar 56 odstotkih. Izvajanje prenovljene lizbonske strategije za rast in delovna mesta torej ne bo uspešno brez trajnostnega prispevka skladov EU. Spomnil je še, da so bile države članice pozvane, naj namenijo velik delež svojih finančnih sredstev za izdatke, povezane z lizbonsko strategijo, tako pa zagotovijo čim večji učinek dolgoročnih naložb za rast in delovna mesta.
V nagovoru udeležencem konference je mag. Starman spomnil tudi na teritorialno razsežnost evropske kohezijske politike. Med drugim je predstavil približevanje e-uprave regijam in gospodarstvom, ki je »v polnem teku«, vendar po njegovem mnenju oblasti, še posebno na lokalni ravni, glede sprejemanja e-uprave »niso vse na isti točki«. Državljani in podjetja na manj razvitih območjih oziroma podeželju pogosto naletijo na nove težave pri dostopu do storitev ter trženju in prodaji izdelkov, pa tudi novih idej. Dejal je, da je Slovenija v tem pogledu »primerno območje, ki ga imamo lahko za živi laboratorij inovativne rabe informacijske in komunikacijske tehnologije za pospeševanje konkurenčnosti organizacij in boljšega življenja državljanov«. V ta namen je 18. julija 2007 skupina poslovnih, vladnih in akademskih predstavnikov na državni ravni predlagala pobudo »Inovativnost za kakovost življenja – živi laboratorij Slovenija«. Po besedah mag. Starmana bosta zasnova in delovanje tega živega laboratorija prispevala k boljšemu položaju države v nastajajoči evropski e-regiji.
Na koncu je spregovoril še o regionalnih inovacijah in vlogi regionalnih oblasti, češ da je »zavedanje o regionalni inovacijski sposobnosti kot celoti izrednega pomena za inovacije in podjetništvo«. Vključiti je treba vse oblike inovacij in stopenj inovacijskega procesa, ne le posebne sektorje oziroma gospodarsko stopnjo inovacij, da lahko čim bolj razvijemo regionalno inovacijsko sposobnost, je še poudaril. Tu je kot enega najpomembnejših dejavnikov izpostavil timsko delo: »Akterji v timu se morajo zavedati notranjih in zunanjih dejavnikov, pri čemer morajo biti pripravljeni ponovno vzpostaviti regijo, če se pogoji v njej spremenijo. Zato je izjemnega pomena, da v ta proces vključimo najboljše posameznike in vodstvo.«
Državni sekretar Starman je končal nagovor z upanjem in željo, da bi se udeleženci vračali v svoje regije pripravljeni kar najbolje izrabiti znatne zmogljivosti kohezijske politike v podpori inovacijam. Po njegovem mnenju je »gospodarski uspeh regij in posledične gospodarske koristi za celotno EU neposreden odziv na zaskrbljenost državljanov in torej prispeva k političnemu uspehu projekta.
