Na današnjem zasedanju Sveta EU za pravosodje in notranje zadeve so ministri za pravosodje obravnavali predlog o dopolnitvi okvirnega sklepa o boju proti terorizmu. Okvirni sklep iz leta 2002 inkriminira teroristična kazniva dejanja, ki so bila načrtovana ali izvršena namenoma in ki lahko povzročijo resno škodo državi ali mednarodni organizaciji. Inkriminirana dejanja morajo biti izvršena z namenom zastraševanja prebivalstva ali spremembe ali uničenja političnega, ekonomskega in socialnega reda.
Ker je postal terorizem svetovni pojav, predlog prinaša vključitev novih kaznivih dejanj v obstoječi okvirni sklep. Tako je inkriminirano pozivanje k izvrševanju terorističnih dejanj, javno pozivanje k izvršitvi terorističnih dejanj in novačenje ter urjenje za terorizem. Namen dopolnitve okvirnega sklepa je krepitev boja proti terorizmu na območju svobode varnosti in pravice. Tako bo na ravni EU prišlo do uskladitve s konvencijo Sveta Evrope glede preprečevanja terorističnih dejanj, ki je bila sprejeta 16. maja 2005.
"Eno od bistvenih vprašanj, ki je povezano z okrepitvijo boja zoper terorizem, je vprašanje zagotavljanja ustreznih varovalk temeljnih človekovih pravic in svoboščin," je v razpravi poudaril predsednik Sveta za pravosodje in notranje zadeve dr. Šturm.
Inkriminacija teh aktivnosti v Okvirnem sklepu o boju zoper terorizem bo omogočila, da bo za tovrstna kazniva dejanja mogoče uporabiti sankcije in pravila o pristojnosti, kakor jih pozna direktiva. Učinkovitejše bosta lahko vodila preiskovalne postopke tudi Europol in Eurojust. Večina držav soglaša, da se načelo sorazmernosti navede v preambuli. Večina tudi meni, da je treba glede načela sorazmernosti slediti besedilu konvencije Sveta Evrope glede preprečevanja terorističnih dejanj. Predsedstvo si bo prizadevalo doseči splošni pristop na naslednjem zasedanju Sveta za pravosodje in notranje zadeve.
Ministri so potrdili Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o določenih vidikih mediacije v civilnih in gospodarskih zadevah. Namen predlagane direktive je olajšati dostop do alternativnega reševanja sporov in omogočiti ter promovirati prijateljsko reševanje sporov. Direktiva prinaša uravnoteženo razmerje med mediacijo in sodnimi postopki. Strankam čezmejnega spora tudi omogoča, da prostovoljno rešijo spor s pomočjo mediatorja. Predlog direktive mora obravnavati še Evropski parlament.
Direktiva ne predpisuje obveznosti, da bi morale države zagotoviti reševanje sporov v mediaciji, vendar pa za postopke, ki v državah članicah že obstajajo, predpisuje minimalne standarde o tem, kaj je mediacija in kdo je mediator. Direktiva določa zaupnost podatkov iz mediacije. Pomembno je, da direktiva omogoča izvršbo dogovora, doseženega v postopku mediacije. Direktiva varuje tudi roke: med trajanjem neuspešne mediacije so zadržani roki za vlaganje zahtevkov na sodišču.
Pričakovati je, da bo sprejetje direktive pripeljalo do pogostejše uporabe alternativnega reševanja sporov v čezmejnih primerih. Tako bo omogočeno hitrejše, enostavnejše in učinkovitejše reševanje sporov, saj mediacija omogoča večje upoštevanje interesov vseh strank v sporu, kakor je to mogoče v sodnem sporu. V primerjavi s sodnim sporom pa so nižji tudi stroški. Ker se stranke s poravnavo po definiciji strinjajo, je mogoče tudi pričakovati, da jo bodo prostovoljno izvrševale. Mediacija zato predstavlja zelo učinkovit način reševanja sporov, ki obenem izboljšuje pravno varnost.
Ministri so obravnavali napredek pri ratifikaciji sporazuma med EU in ZDA o izročitvi in medsebojni pravni pomoči z dne 25. junija 2003. Postopke za ratifikacijo je do zdaj končala že večina držav članic, preostale države pa morajo te postopke tudi še zaključiti.
Na zasedanju je Evropska komisija predstavila svoj predlog direktive o onesnaževanju morja z ladij.
Ministri so na delovnem kosilu obravnavali komunikacijo Evropske komisije o vzpostavitvi foruma za obravnavo evropskih pravosodnih politik in praks. Seznanili so se tudi s predlogom posebnega institucionalnega programa za področje svobode in varnosti, ki ga je predložil Evropski parlament.
Ob današnjem zasedanju se je dr. Lovro Šturm sestal z generalno sekretarko Evropske federacije sindikatov javnih uslužbencev (EPSU) Carolo Fischbach-Pyttel. Govorila sta o pomenu dobrih delovnih in življenjskih razmer v zaporih. Več o tem srečanju lahko preberete tukaj 
