Danes se je na Brdu pri Kranj končalo dvodnevno zasedanje 11. Foruma nacionalnih svetov za etiko, na katerem so člani nacionalnih forumov in člani skupine EGE (European Group on Ethics), svetovalnega telesa Evropske komisije za etičnost v znanosti in biotehnologiji, razpravljali o etiki in znanosti. "Razvoj znanosti, medicinske stroke in družbe postavlja pred nas vedno nova etična vprašanja, ki terjajo celovit etični in znanstveni premislek, interdisciplinarno razpravo, pojasnjevanje stališč in odprt dialog, ker le takšno postopanje lahko pripelje v danem trenutku do najboljših rešitev za bolnika, zdravnika in družbo," je poudarila ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič, gostiteljica srečanja, v nagovoru prvi dan zasedanja.
"Slovenija ima na področju biomedicinske etike odlično tradicijo, saj ima eno najstarejših etičnih komisij na svetu," je v svojih pozdravnih besedah omenil predsednik Državnega zbora, dr. France Cukjati. Njena skrb za etiko se odseva tudi v dejstvu, da je med prvimi 5 državami ratificirala Oviedsko konvencijo o človekovih pravicah v zvezi z biomedicino. Po besedah dr. Danila Türka, predsednika Republike Slovenije, pa je etična pozornost do teh vprašanj zaveza znanosti in znanstvenikov.
Udeleženci zasedanja so govorili o soočenju pravic in svoboščin posameznika z interesi družbe. Razpravljali so o ukrepanju ob koncu življenja in o odgovornem raziskovanju v biologiji in medicini. Oboje spada med prednostna etična vprašanja v evropskem prostoru. Posebej podrobno so obravnavali kloniranje živali za hrano - predmet najnovejšega mnenja EGE. Etiki so takšne posege v živali zasedaj odsvetovali. Zanje ni prave potrebe, obenem pa so zaradi svojega protinaravnega značaja mnogim nesprejemljivi. Kot je poudaril dr. Jože Trontelj, predsednik slovenske komisije za medicinsko etiko, imajo razprave te vrste dobrodošlo posledico, da dvigajo raven zavedanja in etične občutljivosti družbe za človekovo večinoma preveč sebično vedenje proti ostalemu živemu svetu.
Veliko pozornosti je bila deležna razprava o etičnih pasteh rabe biomedicinskih metod za izboljšanje lastnosti in sposobnosti človeških bitij. Enako velja za etični kodeks odgovornega vedenja na področju nanotehnologije in nanoznanosti, ki ga je pred kratkim sprejela Evropska komisija in je bil na Brdu prvič predstavljen javnosti. Dr. Božidar Voljč in dr. Didier Sicard, iz slovenske in francoske etične komisije, sta opozorila na hude etične probleme javnega zdravja na področju evropske regije, kjer se količina javnega zdravstvenega denarja na prebivalca razlikuje do 1:30.
Na pobudo slovenske komisije za medicinsko etiko je bila obravnavana tudi etična pomoč bolnim na smrt. Udeleženci so podprli priporočilo, da bi hudo trpečim dali na razpolago možnost blažilne (paliativne) pomiritve (sedacije). Ta ukrep ne skrajšuje življenja in torej ni evtanazija, ampak ima običajne značilnosti medicinskega zdravljenja. Dr. Inez de Beaufort je predstavila nizozemske izkušnje s to vrsto pomoči. S paliativno pomiritvijo in drugimi ukrepi blažilne medicine odpadejo po mnenju dr. Trontlja praktično vsi razlogi za evtanazijo.
