Danes se je z večerno otvoritveno slovesnostjo ob evropskem letu medkulturnega dialoga, katere priprava je bila za raven celotne Skupnosti zaupana Sloveniji kot predsedujoči državi Svetu EU, končala dvodnevna mednarodna konferenca o medkulturnem dialogu, ki sta jo v Cankarjevem domu v Ljubljani priredila Evropska komisija in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije v sodelovanju z Univerzo na Primorskem. Priprava programa in režija večerne otvoritvene slovesnosti sta bili zaupani režiserki Barbari Hieng Samobor.
Goste je pozdravil gospod dr. Danilo Türk, predsednik Republike Slovenije, z uvodnimi nagovori pa so nastopili gospod Jan Figel, evropski komisar za izobraževanje, usposabljanje, kulturo in mladino, gospod dr. Hans-Gert Pöttering, predsednik Evropskega parlamenta, gospod dr. Edvard Kovač, profesor etike in kulturne antropologije, in gospod Janez Janša, predsednik Vlade Republike Slovenije.
Namen dvodnevne konference je bil predstaviti medkulturni dialog kot temeljni pogoj za oblikovanje raznolike, a hkrati strpne družbe, ki črpa iz svoje raznovrstnosti, ter prikazati sodelovanje med različnimi kulturami in narodnimi identitetami, med večinskim prebivalstvom in manjšinami, tudi z zgledi dobrih praks, predstavljenimi v nekaterih spremljevalnih dejavnostih konference.
Evropski komisar za izobraževanje, usposabljanje, kulturo in mladino gospod Jan Figel je v svojem nagovoru ob odprtju čestital Sloveniji kot predsedujoči državi Svetu EU za pripravo tega dogodka. Poudaril je, da so raznolikost in spremembe steber evropskega povezovanja. Raznolikost je kot posledica globalizacije, demografskih gibanj in migracijskih tokov vse bolj del našega življenja. Vsakdanji stiki naših kultur, jezikov, etničnih skupin in ver se poglabljajo. Evropa se zaveda izzivov enaindvajsetega stoletja, kar se kaže v reformnih gibanjih lizbonske strategije, katere cilj je ustvariti Evropo socialne vključenosti, miru in uspeha, kamor so usmerjene tudi evropske politike. Izobraževanje in usposabljanje sta pot do socialne vključenosti, v svetu kulturne raznolikosti in migracij izobraževanje odpira vrata. Ceniti je treba tudi raznolikost v delovnih okoljih, ker spodbuja inovacije, rast in konkurenčnost. Doma in v tujini kultura ponuja prostor za dialog, radovednost in srečevanje med ljudmi, ki so si sicer različni. Leto medkulturnega dialoga nam daje priložnost, da se o tem vprašanju pogovarjamo in širimo ozaveščenost med državljani, še posebej mladimi. Ni pa to dialog, ki bi se končal s koncem leta 2008. Dolgoročna prednostna naloga EU je priprava trajnostne strategije na tem področju. Za mirno in večkulturno Evropo bodo uporabljena vsa orodja, pravkar ustanovljena Agencija EU za temeljne pravice bo v sodelovanju z državami članicami in civilno družbo okrepila boj proti rasizmu in nestrpnosti. Razprava o evropskih kulturah mora potekati na našem pragu: v delovnih okoljih, šolah, kulturnih ustanovah. To je najboljša pot do tega, da bomo povezani v raznolikosti.
Predsednik Evropskega parlamenta dr. Hans-Gert Pöttering je poudaril, da je Slovenija s prevzemom predsedovanja Svetu EU postavila tri pomembne mejnike: prvič EU vodi ena od novih držav članic, je prva nekdanja komunistična država, ki ji je pripadla ta naloga, in tudi prva pretežno slovanska država, ki predseduje Svetu EU. Nadaljeval je, da lahko Slovenija kot edinstveno stičišče med srednjo Evropo in zahodnim Balkanom s svojim razumevanjem različnih kultur in narodov na tem območju odločilno spodbudi dialog med kulturami. Poudaril je, da smo v Evropi po stoletjih vojn izkusili mir, spravo in strpnost, in s to izkušnjo EU želi in more biti zgled vsemu svetu ter spodbujati dialog med kulturami. Dodal je, da je v središču medkulturnega dialoga strpnost, kar pomeni, da zastopamo svoja stališča ter poslušamo in spoštujemo prepričanja drugih. Poudariti pa moramo skupne značilnosti, predvsem človekovo dostojanstvo in neodtujljive človekove pravice. Ob koncu je slovenskemu predsedstvu Sveta zaželel veliko uspeha, kot veliko odgovornost Slovenije in Francije pa je poudaril ratifikacijo Lizbonske pogodbe.
Dr. Edvard Kovač, profesor etike in kulturne antropologije, je kot predstavnik civilne družbe povzel ugotovitve dvodnevne mednarodne konference o medkulturnem dialogu ter jih predstavil prisotnim predstavnikom evropskih ustanov in predsedujoče države Svetu EU. Med najpomembnejšimi ugotovitvami štirih okroglih miz konference je poudaril stališče, da umetniška lepota ne pomeni zgolj okraska, ampak tudi novo skladje in izraža tisto sozvočje, kjer dobiva jasna misel svojo podobo. Kulturna stvaritev je izraz, katerega pomen lahko vsi prepoznamo onkraj naših jezikovnih ovir in nujnih razlik v kulturnih izročilih. Poudaril je, da bolonjska reforma teži k prvotnemu duhu evropske univerze, dialoškemu razpravljanju, kjer vloga učitelja ni zgolj podajanje znanja, ampak ustvarjalni dialog z mlajšimi rodovi in kolegi učitelji. Opozoril je tudi, da mediji brez notranje zavezanosti svobodni in avtentični besedi lahko hitro postanejo lahek plen kapitala in različnih centrov moči, da pa so kljub razvejanosti poklicani, da izražajo skupne temeljne človeške vrednote. So glasniki vsakega naroda, narodnih manjšin in posameznika v širši skupnosti. Opozoril je še, da lahko enotnost evropskega prostora zaradi prostega pretoka ljudi, blaga, kapitala in storitev prebudi nove strahove pred izgubo posamične narodne identitete in ljubosumje ob socialnih stiskah. Edini izhod je vnovično ovrednotenje bogastva kulturne različnosti, ki se v medkulturnem dialogu predstavi kot oplemenitenje vsake nacionalne ali regionalne kulture, predvsem pa kot pobudnik ustvarjalnosti in s tem trajnostnega razvoja, za kar pa je treba doseči, da Evropska unija poleg sedanjih štirih svoboščin uveljavi še peto, to je prost pretok znanja. Trajnostni razvoj pa pomeni tudi pozornost do okolja.
Predsednik Vlade RS in Sveta EU gospod Janez Janša se je v svojem uvodnem nagovoru zavzel za poglobljeno razpravo o pomenu kulture, ki mora potekati v Evropi sami in z vsemi zunaj nje. Slovenski premier je pozdravil dejstvo, da začetek slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije sovpada z odprtjem evropskega leta medkulturnega dialoga, saj se to dogaja v trenutku, ko ima Evropska unija vse možnosti za nadaljnjo krepitev svoje gospodarske in politične moči. Kljub pomembnim dosežkom, ki jih je povezava dosegla v zadnjem času, pa to po njegovem mnenju ni dovolj. »Vedno bolj spoznavamo tisto, na kar so opozarjali že očetje združene Evrope: za popoln uspeh projekta evropskega združevanja nista dovolj samo velik enotni trg in impresivna gospodarska rast – nenehno moramo krepiti tudi kulturno in duhovno razsežnost Evrope,« je poudaril predsednik vlade Janez Janša.
»S tem namenom želi Evropska unija v tem letu praznovati bogastvo svojih raznolikih kultur, poudarjati ustvarjalnost in podpirati projekte, ki spodbujajo povezovanje, ozaveščanje in raziskovanje evropske kulturne dediščine,« je dejal premier Janez Janša. Ob tem je dodal, da so prav iz te dediščine zrasle univerzalne vrednote sodobne Evrope: svoboda, pravičnost, enakopravnost in vladavina prava ter varstvo človekovih pravic.
»Moč Evropske unije je bila vedno v tem, da je na temelju univerzalnih človekovih pravic in vrednot spoštovala drugačnost in raznolikost,« je poudaril predsednik slovenske vlade. Leto medkulturnega dialoga je po njegovem prepričanju dvojna priložnost – da Evropa okrepi vero vase, v življenjsko moč in poslanstvo svojih kultur ter da okrepi dialog z drugimi kulturami in skupaj z njimi premaguje predsodke, raste, se vzajemno bogati in plemeniti. »Pot medkulturnega dialoga je pot krepitve najtrajnejših podlag za mir in blaginjo na našem planetu,« je končal predsednik vlade Janez Janša.
