Preskoči na vsebino .

Meni storitev

Osrednja navigacija

Področna navigacija

Več informacij

Povezava na slovenia.si odpre novo okno

Storitve

Sporočila za javnost

12.01.2008

Premier Janez Janša na slovesnosti ob uvedbi evra na Malti

Predsednika vlade Republike Slovenije in Malte, Janez Janša in Lawrenc Gonzi (foto: Kristina Kosec/Bobo)

Predsednik Vlade Republike Slovenije in predsednik Evropskega sveta Janez Janša se je danes na povabilo malteškega predsednika vlade Lawrenca Gonzija, ob priložnosti uradne slovesnosti ob vstopu Republike Malte v evro območje, mudil na enodnevnem obisku v Valletti.

Na osrednji večerni slovesnosti, ki so se je udeležili tudi mnogi drugi predsedniki vlad, predsednik Evropske komisije José Manuel Barosso, predsednik Evropske centralne banke Jean-Claude Trichet, številni ministri za finance in številni drugi visoki gostje, je premier nastopil kot eden izmed osrednjih govornikov. Čestital je Maltežanom in poudaril, da spoštuje in razume njihove današnje občutke ob tem zgodovinskem dogodku, saj je tudi Slovenija pred dobrim letom uvedla evro in se tako poslovila od domačega tolarja. Po njegovih besedah je bila uvedba enotne evropske valute pomemben korak naprej v procesu evropske integracije. »Če je Portugalska zaključila svoje predsedovanje Svetu Evropske unije na najboljši možni način – s širitvijo schengenskega prostora na Malto, Slovenijo in ostale nove države članice EU, Slovenija pričenja svoje predsedovanje Svetu Evropske unije prav tako na najboljši možni način – z vključitvijo Malte in Cipra v Evropsko monetarno unijo,« je poudaril premier. Izrazil je upanje, da se bo število članic evrskega območja povečalo tudi v letu 2009, saj to vsekakor pomeni stabilnejše ekonomsko okolje ter posledično tudi večji napredek za vse prebivalce Evrope.

Ob tej priložnosti je predsednik vlade in predsednik Evropskega sveta Janez Janša malteškemu premierju Lawrencu Gonziju simbolično izročil slovenski evrski kovanec, na katerem je upodobljen največji slovenski pesnik dr. France Prešeren.

Sicer pa se je pred slovesnostjo predsednik vlade Janez Janša, ki ga spremlja tudi minister za finance dr. Andrej Bajuk, sešel tudi z gostiteljem, predsednikom Vlade Republike Malte Lawrencem Gonzijem, s katerim sta osrednjo pozornost posvetila izkušnjam pri uvajanju evra. Slovenski premier je ob tej priložnosti najprej čestital malteškemu kolegu za ta veliki dosežek ter dodal, da se zaveda, koliko dela in truda je bilo potrebnega za izpolnitev strogih maastrichtskih kriterijev za vstop v Evropsko monetarno unijo. Prevzem skupne evropske valute s strani novih držav članic EU tudi dokazuje, da Evropska monetarna unija ni nekakšen zaseben oziroma zaprt klub. Evro je po besedah premierja Janeza Janše zaščitni znak Evropske unije navzven, ki je nenazadnje tudi pripomogel, da je bilo od začetka leta 1999 v EU ustvarjenih na milijone novih delovnih mest.Skupinska fotografija (foto: Kristina Kosec/Bobo)

Poleg tega sta predsednika vlad govorila tudi o prioritetah slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije, kar za Slovenijo pomeni velik izziv, a tudi odgovornost. Med njimi je premier Janez Janša posebej izpostavil Zahodni Balkan ter razmere na Kosovu. Malteški premier ga je ob tej priložnosti seznanil tudi s problemom nelegalnih migracij, s katerimi se dnevno soočajo. Predsednik vlade Janez Janša je izrazil prepričanje, da to ne sme biti samo težava Malte, Španije in nekaterih drugih sredozemskih držav, temveč je to pereča tema za celotno Evropsko unijo. Dodal je, da si bo Slovenija v prihodnjih mesecih prizadevala za povečanje zavesti o potrebi po solidarnosti na tem področju.

Sogovornika sta dvostransko sodelovanje med državama ocenila kot odlično, saj državi nimata posebnih odprtih vprašanja. Dodala pa sta, da imata obe državi še možnosti za okrepitev gospodarskega sodelovanja. V tej luči je spodbudna napoved o napovedani poglobitvi sodelovanja med Luko Koper in malteškim pristaniščem Marsaxlok.

Predsednik vlade Janez Janša je ob koncu še dodal, da je prevzem evra k inflaciji v Sloveniji prispeval zgolj manjši delež, ki se po nekaterih ocenah giblje med 0,3 in 0,6%. Ob tem gre največji odstotek pripisati podražitvam hrane in nafte. Ob tej priložnosti je malteškemu kolegu tudi priporočil, naj mehanizem dvojnega označevanja cen ohranijo čim dlje, saj to omogoča potrošnikom, da primerjajo posamezne cene med seboj.

 

Dostopnost     . Natisnite     .


Datum: 12.01.2008