V duhu težnje po okrepitvi boja proti terorizmu in sodelovanja med pristojnimi službami na področjih pravosodja in notranjih zadev na različnih ravneh je slovensko predsedstvo organiziralo neformalno skupno srečanje visokih uradnikov Strateškega odbora za migracije, meje in azil (SCIFA) in usklajevalnega odbora za policijsko in pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah – Odbor po 36. členu (CATS), ki je potekalo 17. in 18. januarja 2008 v Ljubljani.
Namen srečanja je bil na najvišji strokovni ravni poudariti dve pomembni temi, in sicer boj proti terorizmu kot sodobni globalni fenomen, pri čemer so se dotaknili prenove varnostnega sektorja v manj razvitih državah kot ene izmed možnih oblik globalnega boja proti terorizmu, uravnovešenosti protiterorističnih ukrepov z varstvom človekovih pravic, zlasti pravice do zaščite (azila), ter izboljšanja medsebojnega sodelovanja med različnimi institucijami, agencijami in organizacijami, ki delujejo na tem področju.
Druga izjemno pomembna tema je bila vprašanje zadostne medsebojne povezanosti različnih informacijskih in komunikacijskih sistemov ter njihov razvoj v prihodnosti.
Prvi dan so o terorizmu kot o globalnem fenomenu predstavili svoj prispevek:
Dr. Theodor Winkler iz ženevskega Centra za demokratični nadzor nad oboroženimi silami (DCAF), ki je spregovoril o možnostih in izkušnjah glede razvoja varnostnega sektorja v manj razvitih državah, pri čemer je opozoril zlasti na dodano vrednost, ki jo reforme varnostnega sektorja prinašajo boju zoper terorizem, predvsem pri zmanjševanju radikalizacije in novačenja oseb za teroristične napade. Poudaril je, da je vlaganje v reformo varnostnega sektorja sicer stroškovno in strokovno izjemno zahteven ukrep, a na daljši rok zagotavlja trajne rešitve in izboljšanje stanja;
Vincent Cochetel iz Urada visokega komisarja Združenih narodov za begunce (UNHCR), ki se je osredotočil na varovanje človekovih pravic in pravic beguncev. Po njegovem prepričanju države morajo zaščititi begunce, hkrati pa ti pred zakonom niso v privilegiranem položaju in morajo, enako kakor drugi prebivalci EU, spoštovati zakonodajo in pravni red. Če so namreč storili hujša kazniva dejanja oz. so osumljeni terorističnih dejanj, jim pravice in zaščita ne pripadajo. Opozoril je zlasti na nevarnost stigmatizacije in posploševanja ter nujo, da se vsak primer obravnava posebej, države pa morajo storiti več, da se stigmatizacija beguncev in posploševanje na podlagi verske, rasne ali druge pripadnosti ne povzroča;
William Shapcott iz Situacijskega centra (SITCEN), IIkka Laitinen iz Frontexa, direktor Europola Max-Peter Ratzel, koordinator EU za boj proti terorizmu Gilles De Kerchove in Brian Minihane iz Interpola so razpravljali o boljšem pretoku informacij ter povezanosti institucij, agencij in organizacij v protiterorističnem boju.
Po teh predstavitvah so visoki predstavniki držav članic EU razpravljali o zgoraj navedenih temah in sprejeli nekatere vsebinske zaključke.
Drugi dan srečanja so o združljivosti podatkovnih zbirk na področjih pravosodja in notranjih zadev govorili: predstavnika Evropske komisije Jean Louis de Brouwer in Frank Paul ter predstavnik Frontexa Erik Berglund. Njihovo skupno stališče je bilo, da je treba najti nekatere pravne, organizacijske in tehnične rešitve, da se združljivost informacijskih in komunikacijskih sistemov izboljša. Predvsem so poudarili, da je treba zagotoviti nemoteno čezmejno komunikacijo varnostnih organov in reševalnih služb. Z izboljšanjem združljivosti informacijskih sistemov se bo še hitreje nadoknadila odprava kontrole na notranjih mejah. Treba je poudariti, da že obstaja vrsta ukrepov in instrumentov, ki uspešno in učinkovito nadomeščajo to kontrolo, vendar splošni razvoj tehnologij, komunikacijskega orodja in sredstev omogoča tudi zlorabo le-teh, torej je treba temu prilagoditi tudi ukrepe varnostnih organov.
