Dragutin Mate, predsednik Sveta EU za področje notranjih zadev in slovenski notranji minister, je danes v Evropskem parlamentu na odboru LIBE v Bruslju predstavil prioritete slovenskega predsedstva na področju notranjih zadev. Minister Mate je dejal: »Naši načrti so ambiciozni, priprave na slovensko predsedstvo so potekale več kot dve leti, delo bo potekalo v pričakovanju uspešne ratifikacije Lizbonske pogodbe. Posebna pozornost bo posvečena varnosti naših državljanov ob varovanju zasebnosti. Prevzeli smo upravljanje dela zunanje meje, kar nas še posebej zavezuje pri zagotavljanju varnosti, ki jo moramo upravičiti pred evropskimi državljani.«
Na začetku predstavitve je minister poudaril uspešnost schengenske širitve, ki je bil velik dogodek za celotno združeno Evropo. Pozitivni učinki schengenske širitve se kažejo pri dobrih rezultatih skupnega policijskega sodelovanja in pri povečani varnosti državljanov EU z uporabo schengenskega informacijskega sistema. Minister Mate je ob tem poudaril: »Zagotavljam vam, da je današnja zunanja meja ravno tako varna, kot so bile prejšnje, zato je vsakršna bojazen odveč. To so potrdile vse evalvacijske komisije, ki so v letih 2006 in 2007 obiskale naše države.« Slovenija bo spodbudila razpravo o tem, kako lahko uporabljamo moderne tehnologije za varovanje zunanje meje in za hitro kontrolo potnikov. Sledila pa bo še odprava nadzora na zračnih mejah za nove članice schengenskega prostora in začetek novih evalvacij (Švica) ter njihova priprava (Romunija in Bolgarija).
V nadaljevanju je minister Mate povedal, da slovensko predsedstvo podpira začetek razprave o oblikovanju skupne politike na področju zakonitih priseljencev. Gre za zelo občutljivo področje. Priseljencem je zato treba omogočiti čim boljšo integracijo in jim zagotoviti enake možnosti za delo, študij in uspeh v življenju. Zato se bo že januarja na delovnih skupinah Sveta začela obravnava predloga direktiv o visoko kvalificiranih delavcih ter o statusu in pravicah delavcev priseljencev v EU. Možnost legalnega vstopa v EU za tuje delavce ne bo imela učinka, če ne bomo vzpostavili učinkovite politike vračanja ilegalnih priseljencev, ki je, kot pravi minister Mate: » ... eden ključnih elementov, ki ga imamo na voljo za stabilno in uravnovešeno migracijsko politiko. Zato bomo prioritetno obravnavali direktivo o vračanju in se zavzeli za obravnavo direktive o sankcijah za delodajalce, ki zaposlujejo nezakonite priseljence.«
Na področju policijskega sodelovanja bosta preoblikovanje Europola v Evropsko agencijo in prenos Prümske pogodbe v evropsko zakonodajo prednostni nalogi slovenskega predsedstva. Minister je poudaril, da so nadaljnji koraki na tem področju nujno potrebni, če želimo v naslednjem desetletju imeti učinkovite mehanizme za boj proti sodobnemu kriminalu, še posebej proti organiziranemu kriminalu in terorizmu. Pri Prümski pogodbi bo slovensko predsedstvo nadaljevalo delo, ki sta ga nemško in portugalsko začeli. Slovenija načrtuje vzpostavljanje informacijskih povezav med nacionalnimi sistemi podatkov. Minister je ob tem poudaril, da »bomo z možnostjo izmenjave podatkov o DNK, prstnih odtisih in registrskih tablicah vozil lahko dejansko odprli vrata skupnemu prostoru varnosti v Evropski uniji. Vsaka izmenjava informacij med državami članicami pa mora temeljiti na zaščiti teh podatkov.«
Minister je predstavil dejavnosti med slovenskim predsedovanjem na področju boja proti terorizmu, ki bodo usmerjene v nadaljevanje izvajanja akcijskega plana, posebna pozornost bo namenjena preprečevanju teroristične uporabe razstreliv.
Minister Mate je predstavitev zaključil z zunanjimi odnosi, kjer bo slovenski prispevek na področju Zahodnega Balkana, in dejal: »Želimo poglobiti sodelovanje med policijami Zahodnega Balkana v boju zoper kriminal in na to območje prenesti nekatere varnostne standarde in dobre prakse EU.« Slovensko predsedstvo namerava to doseči s projektom Ocene ogroženosti na področju organiziranega kriminala za območje Zahodnega Balkana. Dolgoročna vizija je, da bo Europol dobival informacije o delovanju kriminalnih združb na Zahodnem Balkanu, kar bo izboljšalo boj proti kriminalu v EU.
