Minister dr. Lovro Šturm je v Luksemburgu vodil zadnji Svet EU za pravosodje in notranje zadeve med slovenskim predsedovanjem. Predsednik Sveta za pravosodje in notranje zadeve dr. Lovro Šturm je seznanil ministre, da je slovenskemu predsedstvu pri soodločanju z Evropskim parlamentom že v prvem branju uspelo doseči sporazum o direktivi o kazenskopravnem varstvu okolja. Tako je bil uspešno končan postopek soodločanja, kar omogoča sprejetje tega zelo pomembnega dokumenta za učinkovito varstvo okolja. "Včeraj smo se ob svetovnem dnevu okolja spomnili na izjemen pomen okolja. Predsedstvo meni, da je varstvo okolja področje, ki potrebuje posebno pozornost," je v Luksemburgu poudaril minister Šturm. Varstvu okolja je namenjen tudi poseben odstavek v osnutku sklepov Evropskega sveta.
Direktiva določa kazniva dejanja, kot so npr. izpust nevarnih snovi v zrak, vodo ali zemljo, nezakonit prevoz odpadkov, nezakonito trgovanje z ogroženimi vrstami, ki imajo vsa uničujoče posledice za človekovo zdrave in okolje. Direktiva določa, da morajo biti kazenske sankcije, izrečene za ta kazniva dejanja, učinkovite, sorazmerne in odvračilne ter pri tem omenja fizične in pravne osebe. Pričakovati je, da bo direktiva bistveno prispevala k učinkovitejšemu izvajanju politike varstva okolja na ravni Evropske unije.
Predsednik sveta dr. Šturm je ministre obvestil tudi o stanju obravnave predloga direktive o onesnaževanju morja z ladij. Direktiva poskuša zavarovati okolje pred nezgodnimi razlitji nafte in vse pogostejšimi nezakonitimi obratovalnimi izpusti onesnaževal z ladij. "Prepoznana so bila glavna vprašanja in menimo, da je bil dosežen dober napredek pri odprtih vprašanjih," je dejal minister dr. Šturm.
Ministri so dosegli splošen pristop k pobudi za krepitev pravic pri pravosodnem sodelovanju v kazenskih zadevah, kadar je sodba zoper obdolženca izrečena v njegovi nenavzočnosti. Okvirni sklep poudarja pravico do poštenega sojenja in pravico prisostvovati sojenju, izhajajoč iz 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah.
Štirje okvirni sklepi na podlagi načela medsebojnega priznavanja sodnih odločb že omogočajo izvrševanje sodb, izrečenih v nenavzočnosti, vendar to vprašanje rešujejo neenotno. To slabi pravno varnost in otežuje pravosodno sodelovanje, delo pa je oteženo tudi praktikom. "S predlogom želimo okrepiti postopkovne pravice, kadar gre za izvrševanje sodnih odločb, izdanih v nenavzočnosti, in na drugi strani izboljšati praktično uporabo načela vzajemnega priznavanja. Želimo poenotiti določbe glede izvrševanja sodb, izdanih v nenavzočnosti, ki so že vsebovane v okvirnih sklepih," je poudaril minister Šturm.
Predlog ne prinaša uskladitve notranjepravnih pravil, temveč določa tiste okoliščine, ki morajo biti dane, da država lahko izvrši sodbo, izdano v nenavzočnosti. Obdolžencu morajo biti zagotovljene ustrezne postopkovne pravice, kot je npr. pravilno vabljenje obdolženca na glavno obravnavo ali dolžnost, da je seznanjen z možnostjo za izdajo sodbe, če se glavne obravnave ne bo udeležil. Če te zahteve niso izpolnjene, lahko država, v kateri je obsojenec, zavrne državo, ki zahteva njegovo izročitev. Nadaljnja opredelitev in izpolnjevanje pogojev, ki so našteti izbirno, je prepuščena postopkovnim pravilom posameznih držav članic. O tem dokumentu mora dati mnenje še Evropski parlament.
Ministri so danes sprejeli Uredbo o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih (Rim I). Uredba je odziv na vedno večjo gospodarsko menjavo, pri kateri je za gospodarske subjekte in potrošnike ključnega pomena pravna varnost. Temeljni namen uredbe je povečanje pravne varnosti fizičnih in pravnih oseb, ki sklepajo čezmejna pogodbena razmerja, akt pa spodbuja samostojnost strank pri izbiri prava, ki se uporablja. Nadomestila in posodobila bo pravila Rimske konvencije o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih iz leta 1980.
Ministri so dosegli široko soglasje glede svežnja določb v predlogu sklepa o okrepitvi EUROJUSTA. Spremembe bodo precej izboljšale njegovo izvedbeno sposobnost. Omenjeni sveženj določb ureja stalno pomoč EUROJUSTA nacionalnim organom v nujnih primerih in zagotavlja nacionalnim članom določene pristojnosti, kadar delujejo kot nacionalni organi. Predlog predvideva tudi izboljšanje prenosa informacij na Eurojust. Besedilo bo lahko še dodatno spremenjeno.
Ministri so sprejeli smernice in kompromisno rešitev o ključnih sestavinah Uredbe Sveta o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju pri preživninskih zadevah. Kompromisne rešitve predvidevajo odpravo eksekvature za vse preživninske upravičence. Tako bodo lahko preživninske odločbe prosto prehajale iz ene države v drugo, priznane bodo brez kakršnih koli vmesnih postopkov in bodo izvršljive na območju EU (razen Danske). To bo omogočilo preživninskim upravičencem učinkovitejšo in hitrejšo uveljavitev njihovih pravic.
Predsednik Sveta EU za pravosodje in notranje zadeve dr. Šturm je ministre seznanil tudi s trenutnim stanjem e-pravosodja in nadaljnjimi načrti na tem področju. 29. aprila 2008 je bil za države, ki sodelujejo pri povezovanju stečajnih registrov, poskusno odprt portal e-pravosodje, ki bo skupna vstopna točka na svetovnem spletu in bo omogočal povezavo vseh obstoječih rešitev s področja e-pravosodja. O vsebini portala potekajo nadaljnji dogovori, predvsem o vključitvi posameznih postopkov (npr. evropski plačilni nalog), nadaljnjem povezovanju registrov (stečajnih, sodnih, poslovnih in zemljiških) in kazenskih evidenc in pogostejši uporabi videokonferenc. "Za nadaljnje dobro delo na področju e-pravosodja je zelo pomembno zagotoviti ustrezna finančna sredstva za projekte, ki so horizontalne narave in spadajo na civilno ter kazensko področje," je dejal minister Šturm.
