Preskoči na vsebino .

Meni storitev

Osrednja navigacija

Področna navigacija

Več informacij

Povezava na slovenia.si odpre novo okno

Storitve

Sporočila za javnost

06.06.2008

Minister Dimitrij Rupel vodil trojko EU – Brazilija

Predsednik Sveta EU za splošne zadeve in zunanje odnose, slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel je danes vodil trojko EU-Brazilija na ministrski ravni. Evropsko komisijo je zastopala komisarka Benita Ferrero Waldner, delegacijo Brazilije pa je vodil zunanji minister Celso Amorim. Sodelovali so tudi predstavniki Sekretariata Sveta in prihodnje predsedujoče države Francije. Razprava je tekla o sodelovanju med Evropsko unijo in Brazilijo, s posebnim poudarkom na izvajanje akcijskega načrta, pa tudi o boju proti revščini, o okolju in klimatskih spremembah, o evropski varnosti in biogorivih ter o migracijah, pa tudi o nekaterih splošnih temah, o odnosih med EU in Latinsko Ameriko, o splošnem političnem stanju v Latinski Ameriki in o aktualnih mednarodnih vprašanjih. Dr. Rupel je sogovornike tudi seznanil z vprašanji v zvezi z izvajanjem Lizbonske pogodbe in z načrtovanimi širitvami Evropske unije.

 

Sodelovanje EU-Brazilija

Glede sodelovanja med EU in Brazilijo se je slovenski zunanji minister navezal na sklepe lanskega prvega vrha med EU in Brazilijo, ko so se zavezali k širšemu dialogu o globalnih, regionalnih in dvostranskih vprašanjih skupnega strateškega interesa, in sicer z nadgradnjo partnerstva na osnovi skupnih temeljnih vrednot in načel. Dogovorili so se tudi, da bi to partnerstvo moralo uspešno delovati ter biti usmerjeno v rezultate in prihodnost. V tem smislu so začeli pripravljati skupni akcijski načrt, ki naj bi bil izdelan do prihodnjega vrha, ki bo ob koncu leta.

 

Podnebne spremembe

Minister dr. Rupel je poudaril, da so podnebne spremembe eden najbolj perečih problemov našega časa: vse bolj postaja jasno, da je nujno treba ukrepati in poudaril, da so evropski voditelji sklenili, da se bodo odločno zavzeli za začetek pogajanj o globalnem in celovitem dogovoru za obdobje po letu 2012. »EU je s to zavezo želela poslati jasno dolgoročno sporočilo o nadaljnji uporabi prožnih mehanizmov po letu 2012, zlasti trgovanja z emisijami in mehanizmi čistega razvoja,« je poudaril. Ob potrditvi stališča EU, da bi morale imeti razvite države še naprej vodilno vlogo v boju proti podnebnim spremembam in si zadati višje cilje zmanjšanje emisij, pa je slovenski minister dejal, da se zaveda, »da je Brazilija že sprejela ukrepe za ublažitev vplivov podnebnih sprememb in prilagoditev nanje« ter ceni dober in konstruktiven odnos z Brazilijo na področju podnebnih sprememb. EU se ne strinja z uvedbo količinsko opredeljenih ciljev za države v razvoju, saj sta gospodarski in socialni razvoj ter odprava revščine njihova prva in najpomembnejša naloga. Vendar pa je na voljo široka paleta alternativnih možnosti za zmanjšanje količine emisij, ki so posledice gospodarskega razvoja. Poleg tega odločni ukrepi na področju podnebne politike prinašajo tudi veliko dodatnih koristi, kot sta manj onesnažen zrak in voda, kar pozitivno vpliva na zdravje.

 

Odnosi z Latinsko Ameriko

Evropska unija je, kot je dejal minister dr. Rupel, na nedavnem vrhu v Limi poudarila pomen dialoga med EU in Latinsko Ameriko z željo, da bi prišlo do tesnejših odnosov tudi na regionalni ravni z organizacijo latinsko-ameriškega skupnega trga Mercosur. Tako so soglašali v želji po uspešnem zaključku pogajanj WTO-Doha, kar bi omogočilo uravnovešen sporazum med EU in Mercosurjem. Potrdili so tudi obvezo, da izkoristijo pogodbo iz leta 1995 za okrepitev bilateralnih odnosov med obema regijama ter da pospešijo pogajanja za novo pogodbo med EU in Mercosur.

V zvezi s stanjem v Latinski Ameriki je dr. Rupel dejal, da EU s pozornostjo spremlja demokratične spremembe v nekaterih latinsko-ameriških državah, zlasti v Andski regiji, kjer prihaja do povečanega vključevanja v javno življenje skupin, ki so bile tradicionalno izključene, pa tudi do naraščanja zavesti  glede pomena socialnih, gospodarskih in etničnih pravic. »Vsako tako obdobje tranzicije k bolj reprezentativni demokraciji lahko privede do določene nestabilnosti, je pa vselej dobra priložnost za okrepitev demokracije od spodaj navzgor,« je dejal slovenski zunanji minister. Po njegovi oceni gre za zgodovinsko priložnost, ki ima pozitivne učinke, vendar terja od vseh političnih dejavnikov previden pristop.

Minister dr. Rupel je dejal, da bo EU naredila vse, kar more, da okrepi demokracijo, »ki je več od samih demokratičnih volitev«: gre za demokratične institucije, pravno državo, delitev oblasti, neodvisnost sodstva in spoštovanje človekovih pravic. Te procese mora spremljati široki konsenz s povečano reprezentativnostjo prebivalstva in vladami, katerim ljudje zaupajo. Skupni cilj mora biti boljši socialni in gospodarski razvoj prebivalstva, predvsem dela, ki je socialno na robu družbe.

Ob vseh teh ugotovitvah pa je dr. Rupel poudaril, da so vse južnoameriške vlade demokratično izvoljene in so dosegle znatne rezultate na gospodarskem področju, na primer relativno nizko inflacijsko stopnjo, v davčni politiki in sploh v vseh družbenih pokazateljih. Prav tako EU z zadovoljstvom ugotavlja, da so države v regiji aktivno posegle pri blažitvi kritnih situacij v Latinski Ameriki. Slovenski zunanji minister je tudi dejal, da EU pozdravlja ustanovitev Zveze južnoameriških držav UNASUL 23. maja letos.

Sicer pa je minister dr. Rupel goste seznanil z nekaterimi vprašanji Evropske unije, predvsem z vsebino in ratifikacijskim postopkom Lizbonske pogodbe ter s širitvijo EU, pa tudi s pogledi EU na nekatera mednarodna vprašanja, predvsem v zvezi z bližnjevzhodnim mirovnim procesom.

 

Dostopnost     . Natisnite     .


Datum: 06.06.2008