Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko, ki jo vodi minister dr. Ivan Žagar, je kot organ upravljanja za strukturne sklade in kohezijski sklad v okviru predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije 11. in 12. junija 2008 v Mariboru organizirala konferenco o Evropskem socialnem skladu z naslovom »Prispevek Evropskega socialnega sklada k vključevanju mladih na trg dela«.
Konferenca je potekala v času, ki ga zaznamuje učinkovit gospodarski in socialni razvoj Evropske unije in je obravnavanje tematike o mladih in trgu dela bistvenega pomena za Slovenijo in druge države članice. Spremembe v gospodarstvu in družbi so hitre, prilagajati pa se jim je mogoče le z nenehnim izobraževanjem in pridobivanjem novih znanj, kar je tudi najboljše zagotovilo za uspešen vstop na trg dela in obstoj na njem.
Prispevki predavateljev, odziv udeležencev, razgovori v formalnem delu in medsebojni pogovori v neformalnem delu konference, zlasti pa problemi in odziv mladih na zadnji okrogli mizi v okviru konference, so potrditev, da je obravnavana tematika nadvse aktualna, razprava o tem pa še kako zaželena in potrebna pri iskanju odgovorov na izzive v prihodnjem obdobju. Če želimo dati mladim ustrezno mesto v družbi, izkoristiti njihov intelektualni in delovni potencial ter uresničiti cilje, zapisane v temeljnih nacionalnih in evropskih dokumentih, vključno z lizbonsko strategijo, moramo sprejeti določene konkretne ukrepe. Eden od pomembnejših instrumentov, ki nam to omogoča, je Evropski socialni sklad – najstarejši evropski sklad, ki je na voljo državam članicam za razvoj človeških virov in s tem tudi za reševanje problematike mladih, predvsem za lažje in učinkovitejše vključevanje mladih na trg dela.
Že v programskem obdobju 2000–2006 je bilo v državah članicah Evropske unije na področju Evropskega socialnega sklada razvitih precej modelov, instrumentov, programov in različnih projektov, ki so zelo uspešno zaobjeli in reševali omenjeno problematiko – to potrjujejo tudi številni primeri evropskih dobrih praks, ki smo jih zbrali in objavili v posebni publikaciji, izdani tik pred konferenco. Še več tovrstnih programov in projektov bo izvedenih v prihodnjem obdobju, v katerem si je treba prizadevati za še večjo izmenjavo dobrih praks, ob upoštevanju specifik posameznih držav – možnosti in orodja za to pa so zagotovljena v posameznih operativnih programih.
Ne smemo pa pozabiti, da samo del politike pri reševanju tako kompleksne problematike ni dovolj – nasprotno, za razvoj mladih je nujna usklajenost in komplementarnost politik na vseh ravneh, tj. je na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Prav tako morajo biti usklajene in komplementarne tudi sektorske politike: politika zaposlovanja in izobraževanja, gospodarska, socialna in zdravstvena politika. Tako bo zagotovljen razvoj mladih, razmisliti pa je treba tudi o željah mladih glede povečanja možnosti sooblikovanja omenjenih politik.
V naslednjih letih so pred nami številni izzivi, kakor na primer: medsebojna skladnost in sinergija vseh politik, ki lahko pripomorejo k boljšemu položaju mladih v družbi, uporaba načela transnacionalnosti na področju Evropskega socialnega sklada v novem programskem obdobju, zagotavljanje inovativnosti, trajnosti in odprtosti programov oziroma projektov ter medsebojno sodelovanje vseh sodelujočih partnerjev (nosilci politik, socialni partnerji, nevladne organizacije ter predvsem združenja mladih) in njihovo sooblikovanje ustreznih politik ter ukrepov za uresničevanje teh politik.
Razprava na konferenci je med drugim pokazala, da je treba Evropski socialni sklad razvijati še naprej, tudi v poenostavljanje postopkov, ki bi omogočili čimprejšnje vključevanje mladih v programe, sofinancirane s sredstvi Evropskega socialnega sklada. Prav tako si je treba prizadevati za:
Vse navedeno lahko uresničimo, če bomo učinkovito in pravočasno uporabili programe in projekte, ki jih je mogoče razviti in izvesti v okviru Evropskega socialnega sklada. Ob tem pa ne smemo pozabiti, da se s spremembami družbe spreminjajo tudi vrednote. Številni strokovnjaki namreč ugotavljajo, da dosedanja vrednota »biti zaposlen« ob vse večji negotovosti delovnih mest izgublja pomen. Nova vrednota je postala »biti zaposljiv«, torej biti konkurenčen, zanimiv in hitro prilagodljiv na trgu dela, kar pa lahko dosežemo le z nenehnim učenjem, izpopolnjevanjem ter pridobivanjem neformalnih kompetenc, znanj in veščin.
Pomembno je, da se zavedamo trenutnega stanja mladih na trgu dela in priložnosti za prihodnost ter da imamo na razpolago sredstva, ki lahko pomagajo pri uresničitvi teh priložnosti. Od nas samih pa je v veliki meri odvisno, koliko bomo pri tem uspešni.
