Minister za finance in predsednik Sveta za ekonomske in finančne zadeve (ECOFIN) dr. Andrej Bajuk se je danes udeležil konference ASEM v okviru srečanja finančnih ministrov Azije in Evrope (ASEM) na otoku Jeju v Južni Koreji. Razpravljali so o prihodnosti regionalnega gospodarskega povezovanja Azije in Evrope in minister Bajuk je sodeloval v razpravi o izzivih in priložnostih, povezanih s strateškim partnerstvom EU in Azije, ter predstavil zaključke razprav.
V svojem prispevku k razpravi je poudaril, da je postala glavna trgovinska partnerica EU prav Azija, saj z njo poteka ena tretjina vse evropske trgovinske menjave, hkrati pa EU vlaga tja eno tretjino svojih zunanjih neposrednih naložb. Odnosi med Azijo in Evropo se hitro razvijajo in EU pokuša ustvariti tesnejše stike, ki presegajo tradicionalno sodelovanje ter so osredotočeni na gospodarsko povezovanje in poglobitev političnega sodelovanja. Okrepitev odnosov med EU in Azijo je ena izmed prednostnih nalog zunanje politike EU. »Ponosni moramo biti na partnerstvo ASEM, ki združuje že 43 držav članic. Njegova zmogljivost je velika, saj predstavljamo skupaj eno polovico svetovnega BDP, skoraj 60 odstotkov svetovnega prebivalstva in 60 odstotkov svetovne trgovine. EU je v svojem proračunu zagotovila 5,2 mrd. evrov za sodelovanje z Azijo od leta 2007 do 2013,« je povedal dr. Bajuk. Nato je razmišljal o povečanju nadaljnjega sodelovanja in opozoril na pogajanja o sklenitvi sporazumov o prosti trgovini, ki potekajo med EU in azijskimi državami, predvsem Južno Korejo in Indijo, pa tudi regionalnega sporazuma o prosti trgovini z Združenjem držav Jugovzhodne Azije (ASEN).
V povzetku zaključkov konference je predsednik Ecofina poudaril, da je bil proces ASEM sam po sebi močno orodje povezovanja, saj je bilo v letu 1996 vključenih vanj deset azijskih in 15 držav EU, medtem ko je danes v njem 16 azijskih in 27 držav EU, kar je 72-odstotno povečanje. Dvanajst let plodnega sodelovanja je prineslo več kakor 100 različnih pobud in seznam bo kmalu vključeval tudi pobudo Jeju glede vzajemnega sodelovanja pri javno-zasebnem partnerstvu. Dr. Bajuk je nadaljeval s predstavitvijo gospodarskega povezovanja EU, ki je lahko koristna izkušnja azijskim državam. Osredotočil se je na dva glavna mejnika: 40. obletnico vzpostavitve carinske unije ter 10. obletnico odločitve o uvedbi evra in ustanovitvi Evropske centralne banke. Dodal je: »Brez dvoma je regionalno povezovanje smiselno, če je podprto z gospodarskimi argumenti. To je bil primer v Evropi in podoben razvoj je tudi v Aziji, kar je razvidno iz številnih tržnih instrumentov, nastalih zaradi azijske krize. V tem smislu pozivam k okrepljenemu vzporednemu svetovnemu in regionalnemu povezovanju.«
Nato je predstavil primer Slovenije, ki je kot prva od novih držav članic EU uvedla evro, in navedel razloge za to odločitev: »Razlogi za hitro uvedbo evra so bili gospodarski ter so temeljili na majhnosti in odprtosti slovenskega gospodarstva, visokem deležu izvoza na evrsko območje (dve tretjini) in na gospodarskih analizah, ki so pokazale, da z evrskim območjem tvorimo največjo mogočo valutno območje glede usklajenosti gospodarskih ciklov, podobnosti gospodarske sestave in neobstoja asimetričnih šokov. Naš primer potrjuje, da se ne smemo bati večjega povezovanja, če je gospodarsko utemeljeno. Gospodarski kazalci pa kažejo, da postajajo gospodarski cikli azijskih držav vse bolj usklajeni, mnoge od njih imajo podobne strukturne značilnosti, njihova gospodarstva pa so glede izvoza razmeroma odprta. Pogoji so zato zreli za okrepitev povezovanja.«
Minister Bajuk je končal z besedami: »Države ASEM imajo izjemne zmogljivosti in Evropa je počaščena, da so se azijski partnerji pripravljeni učiti na izkušnjah EU. To vključuje uspehe in tudi neuspehe, saj se je veliko ceneje učiti na napakah drugih.«
