Evropski poslanci so na današnjem zasedanju v Strasbourgu sprejeli besedilo predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vrnitev državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU (t. i. direktiva o vračanju).
Parlament je o besedilu direktive razpravljal na včerajšnjem zasedanju, ki se ga je udeležil tudi predsednik Sveta EU za področje notranjih zadev in slovenski minister za notranje zadeve Dragutin Mate, danes pa je v prvem branju odločil in direktivo tudi sprejel. Minister Mate je ob tem poudaril: "S sprejemom direktive smo dosegli enega ključnih ciljev slovenskega predsedovanja Svetu EU na področju notranjih zadev. Gre za prvi akt, ki bo na evropski ravni urejal zakonodajo na področju vračanja državljanov tretjih držav, ki v državah članicah nimajo urejenega statusa tujca, in njihove pravice z enotnimi standardi v EU. V večini držav bo narejen pomemben napredek v skrajšanju obdobja omejevanja gibanja."
Slovensko predsedstvo je po napornih pogajanjih v delovnih telesih Sveta EU, kjer so države članice že od leta 2005 poskušale najti kompromis, in po treh političnih trialogih z Evropskim parlamentom in s Komisijo na ravni Odbora stalnih predstavnikov konec maja dobilo zadostno podporo držav članic za oblikovanje besedila predloga direktive o vračanju. Evropski parlament je besedilo predloga direktive podprl v celoti, le za člen o brezplačni pravni pomoči je predlagal, da se uskladi z določbami t. i. postopkovne direktive s področja azila. Po dodatnih dvostranskih pogajanjih z državami članicami in novem političnem trialogu z Evropskim parlamentom 4. junija 2008 je usklajeno besedilo predloga direktive naslednji dan potrdil tudi Svet za pravosodje in notranje zadeve in ga ponovno poslal v Evropski parlament. Minister Mate je povedal, da so bila pogajanja v Svetu izjemno težavna, saj so prejšnja predsedstva skušala v obdobju dveh let najti skupno stališče v Svetu, ki bi lahko bila osnova za pogajanja s Parlamentom, vendar z zelo omejenim uspehom.
S to direktivo vračanje ne bo več prepuščeno nacionalni zakonodaji, ampak bo urejeno na evropski ravni, kar je velik napredek. Direktiva ureja osnovne pravice ljudi v postopku vračanja, vsakemu daje možnost, da se prostovoljno vrne, poseben poudarek pa je na ranljivih skupinah, saj določa, da je treba, glede na dane možnosti, osebam v postopku vrnitve zagotoviti ohranjanje enotnosti družine, osnovno zdravljenje in mladoletnikom zagotoviti dostop do izobraževanja.
Minister je na koncu poudaril, da je bil s sprejemom direktive dosežen izziv, ki ga je dal Evropski svet v decembru, in sicer da sprejmemo tekst, ki bo zagotavljal potrebne pravice in zagotovila osebam v postopku vračanja, pri tem pa omogočal, da se lahko postopki vračanja neovirano izvajajo.
