Predsednik Vlade Republike Slovenije in predsednik Evropskega sveta Janez Janša je na današnjem izrednem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Bruslju predstavil zaključke, sprejete na junijskem Evropskem svetu, ki je potekal 18. in 19. junija letos.
Po besedah predsednika slovenske vlade, je v zadnjih šestih mesecih sinergija med Evropskim svetom, Evropsko komisijo in Evropskim parlamentom prispevala k temu, da so bili doseženi premiki, ki so Evropo naredili boljšo in bolj učinkovito, še posebej v zvezi z iskanjem odgovorov na globalne izzive. »Premiki, ki smo jih dosegli, dokazujejo, da je Evropa dinamična, da deluje in da se je sposobna soočiti tudi s težavami,« je poudaril premier.
Premier je evropskim poslankam in poslancem predstavil nekatere najpomembnejše dosežke v času slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije in vsebinsko poročilo junijskega Evropskega sveta. Ob tej priložnosti se je dotaknil tudi irskega glasovanja proti ratifikaciji Lizbonske pogodbe. Po njegovem mnenju odločitev Ircev predstavlja prastari izziv za politike - odkar je politika delovanje za skupno dobro - doseči, da bodo predlogi reform, sprememb večinsko podprti tudi, kadar gre vsem dobro in ni videti zunanjih nevarnosti. »Izziv je tukaj velik in razprava na junijskem Evropskem svetu je pokazala, da ga je potrebno sprejeti,« je povedal. Ob tem je dodal, da so bili pretekli teden predsedniki vlad in držav članic Evropske unije enotni v spoznanju, da razširjena Unija potrebuje instrumente za učinkovitejše in bolj demokratično delovanje navznoter ter nov institucionalni temelj za bolj učinkovito delovanje navzven. Po mnenju slovenskega premierja pa bi bilo nujno spremeniti tudi odnos Evropejk in Evropejcev do institucij Evropske unije, kar bi lahko dosegli tudi s pomočjo izgradnje evropske identitete, ki bi predstavljala združitev nacionalnih identitet.
Kot je dejal predsednik slovenske vlade in Evropskega sveta, je bil dnevni red junijskega vrha Evropske unije osredotočen predvsem na vprašanja varnosti, poskokov cen nafte, energentov in socialnih posledic tega dejstva ter okoljsko- energetsko problematiko. Ob tem izrazil zadovoljstvo, da je med voditelji sedemindvajseterice prišlo tudi do dogovora o nekaterih direktivah, ki so že dolgo čakale na uskladitev ter preboja pri liberalizaciji energetskega trga. Poudaril pa je tudi pomembno vlogo Evropske unije pri umiritvi situacije na Kosovu ter Zahodnem Balkanu nasploh. »Veseli smo, da smo praktične ukrepe uskladili in da lahko – kljub bojaznim, ki so obstajale januarja, ko smo govorili o teh prioritetah in ko sem odgovarjal tudi na vaša vprašanja v zvezi s situacijo v tej regiji – danes rečemo, da je situacija v regiji bistveno bolj stabilna,« je še dejal.
Na novinarski konferenci po zasedanju je predsednik slovenske vlade izpostavil, da so bili rezultati in uspehi, doseženi v času predsedovanja Slovenije Evropski uniji, evropski rezultati in uspehi. Ravno tako tudi težave in izzivi, s katerimi smo bili soočeni, niso bili zgolj slovenski, temveč evropski. Obenem je premier Janez Janša izrazil zadovoljstvo, da je Slovenija od evropskih poslancev iz različnih političnih skupin za svoje predsedovanje prejela veliko priznanj in pohval.
