Preskoči na vsebino .

Meni storitev

Osrednja navigacija

Področna navigacija

Več informacij

Povezava na slovenia.si odpre novo okno

Storitve

Sporočila za javnost

30.06.2008

Minister Bajuk: »Dosegli smo velik napredek pri izboljšanju finančne stabilnosti in finančnega nadzora ter na ravni EU zagotovili usklajene odzive na pretres na finančnih trgih ter visoke cene hrane in nafte.«

Minister za finance in predsednik Sveta za ekonomske in finančne zadeve dr. Andrej Bajuk je danes na novinarski konferenci predstavil glavne dosežke slovenskega predsedovanja Svetu za ekonomske in finančne zadeve (ECOFIN) in poudaril: »Slovensko predsedstvo se je osredotočilo na konkretne odzive na vprašanja, ki zanimajo državljane in podjetja Evropske unije in prikazalo njeno zmožnost za konkretno ukrepanje na finančnem in gospodarskem področju. Obravnava dosjejev je potekala v skladu z načrtovanim programom predsedovanja, pri čemer smo dosegli vse zastavljene cilje.«

Slovensko predsedstvo ECOFIN-a je posebno pozornost namenilo finančni stabilnosti. Mednarodni denarni sklad meni, da sklepi ECOFIN-a, sprejeti med slovenskim predsedovanjem glede finančne stabilnosti in nadzora, orjejo ledino na tem področju. Minister Bajuk ob tem poudarja dva najpomembnejša dosežka na tem področju: »Dosegli smo pomemben dogovor na ravni EU glede nadzora nad finančnim sektorjem ter glede novega Memoranduma o sodelovanju glede čezmejne finančne stabilnosti.«

Finančna stabilnost in finančni nadzor

Eden temeljnih pogojev za dokončanje direktive v zavarovalništvu (solventnost II) in bančništva (direktiva o kapitalski ustreznosti) je bil sprejetje temeljnih načelnih odločitev o organizaciji nadzora čezmejnih finančnih skupin v EU. Maja in junija so bili doseženi nekateri pomembni dogovori na tem področju. Nadzor čezmejnih skupin naj bi temeljil na tesnem sodelovanju in izmenjavi informacij med nacionalnimi nadzorniki. Dosežen je bil pomemben dogovor o nadzoru čezmejnih finančnih skupin v EU s sprejetimi štirimi sklepi ECOFIN-a:

  • podelitev pooblastila EU nacionalnim nadzornikom,
  • krepitev vloge treh nadzornih odborov EU (odbori L 3),
  • krepitev sodelovanja nadzornih organov v kolegijih nadzornikov za posamezne čezmejne finančne skupine,
  • pospešitev dela, povezanega s konvergenco regulatornega in finančnega poročanja, in zaveza k nadaljevanju delitve bremen pri čezmejnih finančnih krizah.

Na neformalnem zasedanju ECOFIN-a 4. in 5. aprila na Brdu pri Kranju je bil dosežen sporazum o memorandumu o sodelovanju med finančnimi nadzornimi organi, centralnimi bankami in finančnimi ministrstvi držav članic EU glede čezmejne finančne stabilnosti. Memorandum določa način sodelovanja ustanov pri pripravah na morebitno čezmejno finančno krizo in njenem reševanju. Veljati je začel 1. junija, ko ga je podpisalo vseh 113 podpisnikov. Za Slovenijo so ga podpisale  Agencija za zavarovalni nadzor, Agencija za trg vrednostnih papirjev, Banka Slovenije in Ministrstvo za finance. Ministri so pozvali Evropsko komisijo k pripravi razprave o jamstvenih shemah za depozite, potrdili pa so tudi naslednjo vajo iz kriznega upravljanja, ki bo na podlagi novega memoranduma o sodelovanju spomladi 2009.

V zvezi z odzivi Evropske unije na finančni pretres, ki se je začel avgusta lani, je minister Bajuk poudaril, da je slovensko predsedstvo zagotovilo temeljito spremljanje dogajanj na finančnih trgih in usklajene odzive Evropske unije, ki so prispevali predvsem k preprečevanju prenagljenih in napačnih ukrepov organov in udeležencev na finančnih trgih. »Prva načelna in zavestna odločitev je bila, da se ukrepi, ki lahko kvečjemu preprečijo morebitno ponovitev podobnih pretresov in ne prispevajo k umiritvi sedanjih razmer, zelo dobro proučijo in temeljito pripravijo. Izkušnje iz zgodovine finančnih trgov namreč učijo, da so posledice nepremišljenih hitrih ukrepov v takih razmerah lahko dolgoročno zelo škodljive. ECOFIN je že oktobra sprejel podroben delovni načrt, ki je zavezal vrsto delovnih teles na ravni EU (Evropsko komisijo, tri nadzorniške odbore EU, Odbor za bančne storitve pri Evropski centralni banki itd.) k sodelovanju z vrsto zelo dejavnih organizacij na mednarodni ravni za temeljito proučitev in pripravo potrebnih ukrepov na področjih, na katerih odziv same industrije ne bo zadoščal. To so telesa, ki jih ne vodijo slovenski predstavniki, kljub temu smo delo spremljali in menimo, da poteka zelo dobro in skladno z delovnim načrtom.«

Solventnost II

Pri finančnih storitvah je slovensko predsedstvo doseglo pomemben napredek pri oblikovanju direktive solventnost II, ki bo spremenila način delovanja zavarovalnic in pozavarovalnic in posodobila določila o njihovi kapitalski ustreznosti. Minister Bajuk je s tem v zvezi dejal: »Direktiva solventnost II združuje 14 (po)zavarovalniških direktiv v en dokument, v katerem so dodana pravila o solventnosti. Našim strokovnjakom je z veliko trdega dela pri 313 členih uspelo doseči sporazum o večini členov. Odprti sta le še dve glavni vprašanji: nadzor nad skrbnim poslovanjem zavarovalniških skupin in predlog Evropske komisije za inovativno ureditev čezmejnih finančnih skupin. Slovensko predsedstvo je ob koncu pripravilo kompromisni predlog, ki celovito vključuje več zamisli o rešitvi teh dveh vprašanj.«

Visoke cene hrane in nafte

O visokih cenah hrane in nafte je minister Bajuk dejal: »Na pobudo slovenskega predsedstva smo finančni ministri natančno analizirali razmere, nastale zaradi visokih cen hrane in nafte. Opredelili smo ključne strukturne, ciklične in začasne dejavnike višjih cen hrane ter primerne odzive kratkoročnih in dolgoročnih politik, o katerih smo poročali Evropskemu svetu.« Ministri so soglašali, da je pomembno:

  • še naprej izboljševati tržno naravnanost v kmetijstvu: to velja za skupno kmetijsko politiko EU in odpravo ovir za izvoz hrane na mednarodni ravni;
  • zagotoviti trajnost politik o biogorivu v EU;
  • zagotoviti zadostno konkurenco v verigi proizvodnje in prodaje hrane;
  • povečati storilnost v kmetijstvu, posebej v državah v razvoju, ter
  • globlje razčleniti dejavnike, ki prispevajo k skokoviti rasti cen na blagovnih trgih v svetu.

V zvezi s cenami nafte je ECOFIN potrdil dogovor, ki je bil sprejet v Manchestru leta 2005. Na njegovi podlagi se je treba izogibati izkrivljajočim proračunskim in drugim političnim posegom, saj ovirajo potrebno prilagoditev gospodarskih subjektov. Dogovor je bil potrjen tudi na junijskem zasedanju Evropskega sveta, enako stališče pa je bilo sprejeto tudi na zasedanju držav članic G-8 junija letos v Osaki. Minister Bajuk je ob tem dodal: »Pomembno je, da spremembe strukturnih relativnih cen odigrajo svojo vlogo. Morebitni ukrepi blaženja vplivov višjih cen nafte na revnejše prebivalstvo morajo biti kratkoročni in ciljno usmerjeni. Treba je precej povečati učinkovitost uporabe energije ter uporabo alternativnih virov, da bi se zmanjšala odvisnost od nihanja trgov nafte.«

Uspešno usklajevanje gospodarske politike

Minister Bajuk je omenil uspešen zagon drugega triletnega cikla strategije za rast in delovna mesta in sprejetje širših smernic gospodarskih politik za obdobje 2008–2010 ter nadaljeval: »Slovensko predsedstvo je zagotovilo gladek postopek sprejema Slovaške v evrsko območje in tako bo ECOFIN 8. julija sprejel še potrebne pravne podlage. Ob 10. obletnici Evropske centralne banke in Evropske monetarne unije smo prvič izmenjali stališča. Na zasedanjih ECOFIN-a smo razpravljali o najboljših praksah za izboljšanje kakovosti in vzdržnosti javnih financ zaradi oblikovanja učinkovitejših in vzdržnih socialnih sistemov v EU.«

Vzpostavitev celovitega mehanizma financiranja Zahodnega Balkana

Minister je izrazil zadovoljstvo, da je slovenskemu predsedstvu uspelo zagotoviti zavezo ECOFIN-a o vzpostavitvi celovitega mehanizma financiranja Zahodnega Balkana. S tem so ministri izkazali svojo zavezanost finančnemu sodelovanju in nadaljnjemu razvoju te regije. Ta mehanizem bo zagotovil postopno združevanje razpoložljivih instrumentov financiranja za Zahodni Balkan, predvsem različnih mehanizmov Evropske komisije, Evropske investicijske banke in Evropske banke za obnovo in razvoj. Trenutno namreč velja več kot 20 različnih instrumentov financiranja brez upoštevanja dvostranskega financiranja, ki izražajo različne potrebe teh držav.

In nadaljeval: »Sprejeli smo konkretne ukrepe na poti do vzpostavitve tega mehanizma. Letos bo vzpostavljena skupna spletna stran. Hkrati bo delo nemudoma začela koordinacijska skupina s predstavniki Komisije in mednarodnih finančnih ustanov, ki bo začela vzpostavljati projekt vse na enem mestu, do konca leta 2008 pa bo pripravila tudi seznam največjih administrativnih ovir, ki jih je treba odpraviti za zagotovitev učinkovitega usklajevanja vpletenih ustanov. To pomeni, da bodo lahko države Zahodnega Balkana na enem mestu dobile celovito informacijo o razpoložljivosti financiranja.«

Proračun

Dosežen je bil sporazum za spremembo proračuna EU za leto 2008 št. 3, ki je zagotovila pritegnitev sredstev Solidarnostnega sklada za sanacijo poplav v Železnikih.

Napredek, dosežen na davčnem področju

Minister Bajuk je povedal, da si je slovensko predsedstvo zelo prizadevalo za napredek pri predlogu dopolnitev direktive DDV, predlogu za obdavčitev zavarovalniških in finančnih storitev z DDV in predlogu direktive o splošnem režimu za trošarino in nadaljeval: »Prednostno smo obravnavali tudi boj proti davčnim goljufijam in dejavno prispevali k pospešitvi priprave razprave glede delovanja direktive o prihrankih ob upoštevanju nedavnih primerov davčnih goljufij in utaj.«

Mednarodne zadeve

V zvezi z mednarodnimi zadevami je bil med slovenskim predsedovanjem dosežen sporazum o skupnem stališču EU o kvotah in glasovalnih pravicah v Mednarodnem denarnem skladu (MDS) v okviru njegove sprejete reforme. Z njo je bil dosežen pomemben premik pri zastopanju dinamičnih gospodarstev, mnoga od njih so države z nastajajočimi trgi, in je omogočila revnejšim državam večji pomen pri vodenju te večstranske ustanove.

Koristna izkušnja

Minister Bajuk je ob koncu šestmesečnega predsedovanja ECOFIN-u poudaril, da je bilo predsedovanje velik izziv in zelo pomemben dosežek za našo državo. In nadaljeval: »Iz izkušenj, povezanih s predsedovanjem, smo se na vseh delovnih ravneh veliko naučili. Spoznali smo ustroj in postopke sprejemanja odločitev. V prihodnje bomo zato znali bolje uveljavljati svoje lastne interese. Dokazali smo, da kot relativno majhna država, ena od novih držav članic EU, zmoremo uspešno voditi zelo zapletena področja in najti kompromisne rešitve o vprašanjih na evropski ravni. Seveda pa doseganje zastavljenih ciljev ne bi bilo mogoče brez strokovnih, sposobnih in predanih sodelavcev na Ministrstvu za finance in Stalnem predstavništvu RS v Bruslju. Iskreno se zahvaljujem vsem za plodno sodelovanje in trud, ki so ju vložili v predsedovanje. Skupaj nam je uspelo zelo uspešno dokončati zahteven projekt, ki je velikega pomena za Slovenijo.«

 

Dostopnost     . Natisnite     .


Datum: 04.07.2008