Minister za razvoj dr. Žiga Turk je danes z uvodnimi nagovorom odprl letno srečanje bruseljske skupine strokovnjakov Lizbonskega sveta, ki letos namenja pozornost upravljanju tveganj in vodenju Evrope v okviru lizbonske strategije. Le nekaj več kot teden dni pred spomladanskim Evropskim svetom, ko se bo začel nov cikel lizbonske strategije 2008–2010, se je danes zbralo okrog 200 vodilnih ekonomistov, strategov, medijskih urednikov in novinarjev, voditeljev nevladnih organizacij in drugih mnenjskih voditeljev. Razprava je potekala predvsem o izzivih za uspeh novega cikla lizbonske strategije in njeni ključni vlogi v tem obdobju. Udeležence so poleg ministra nagovorili še Jose Manuel Barroso, predsednik Evropske komisije, Enrico Giovannini, glavni statistik Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj OECD, Michael Heise, glavni ekonomist skupine Allianz, ter drugi.
Minister Turk je slovenski nacionalni koordinator za lizbonsko strategijo in med predsedovanjem Slovenije Svetu EU sodeluje pri oblikovanju sklepov spomladanskega Evropskega sveta, s katerimi bodo prihodnji teden sprožili nov cikel lizbonske strategije. Danes je v svojem nagovoru ta novi zagon umestil med svetovna gibanja, med katera je uvrstil globalizacijo, komunikacijsko revolucijo, ki s sodobnimi elektronskimi komunikacijami pritegne vedno širši krog ljudi v ustvarjalne procese, tretjo industrijsko revolucijo kot prehod v nizkoogljično ekonomijo ter prehod v konceptualno dobo.
Minister Turk je poudaril, da je umeščanje ustvarjalnosti ob inovativnost in znanje način, kako lizbonska strategija odgovarja na izziv konceptualne dobe. Povedal je: »Evropa mora izkoristiti informacijsko revolucijo, da bi postala inovativnejša in ustvarjalnejša in se tako pripravila na konceptualno dobo. Postati mora podjetnejša, da bo globalizacijo sooblikovala, ne le odgovarjala na njene izzive, skrbeti pa mora tudi za ljudi in okolje. Slednje zahteva tretjo industrijsko revolucijo, ki jo mora voditi Evropa.«
Ključno vlogo pri izboljšanju inovativnosti in izobraževanja minister vidi v izboljšanju komunikacijske infrastrukture: »Do leta 2010 bi morali imeti v vseh šolah v Evropi na voljo dostop do hitrega interneta. Dostopnejši bi moral biti tudi državljanom.« Poudaril je še vlogo vlaganja v infrastrukturo za raziskave in razvoj ter sinergije med programi posameznih držav in evropskimi programi. Prav tako bo treba najti ravnotežje med mehanizmi za varnost in prožnost na trgu dela. Minister je poudaril, da bo v skrbi za okolje nujnost zmanjševanja izpustov CO2 prinesla ne le stroške, temveč poslovne priložnosti, pri tem pa je Evropa tista, ki jih lahko izkoristi kot prva.
Na koncu je minister poudaril potrebo po nadaljevanju reform na ravni posameznih držav, čemur je namenjen program skupnosti pri lizbonski strategiji, ki pomeni korake za naprej. Pri tem bo pomembna vključenost vseh, ne le vlad, temveč tudi socialnih partnerjev, regij ali civilne družbe.
»Slovensko predsedovanje simbolizira novo obdobje Evrope, ko spet postaja celota. V zadnjih dvajsetih letih so šle vzhodnoevropske države skozi velike spremembe, korenite reforme, nekatere prej niso niti obstajale. Dokazujejo, da so spremembe mogoče, da reforme lahko uspejo. To je tudi njihovo sporočilo starim članicam,« je na koncu poudaril minister Turk.
Lizbonski svet, ki ga sestavlja skupina strokovnjakov, je bil ustanovljen leta 2003, da bi sooblikoval strategije za spoprijemanje z največjimi gospodarskimi in socialnimi izzivi Evrope, kot je globalizacija ali konkurenčnost. Je neodvisna in nepridobitna organizacija. Izviren naslov in vir za dodatne informacije: Lizbonski svet (v angleščini) 
