Na spomladanskem zasedanju Evropskega sveta so se voditelji držav in vlad Evropske unije odločili, da bodo v četrtek sprožili nov triletni cikel lizbonske strategije in uresničili velikopotezen podnebno-energetski sveženj. To bodo potrdili v petek s sprejetjem sklepov zasedanja vrha.
"Strinjali smo se, da prenovljena lizbonska strategija dobro deluje in da daje rezultate – to potrjujejo ta dejstva: temelji evropskega gospodarstva so zdravi, ustvarjenih je bilo 6,5 milijona novih delovnih mest, proračunski primanjkljaj je bil prepolovljen v primerjavi z letom 2005, stopnja gospodarske rasti v Evropi pa je 2,9 odstotka," je danes dejal slovenski predsednik vlade in predsednik Evropskega sveta Janez Janša. "Toda to ni razlog za počitek. Pred nami so novi izzivi in osredotočiti se moramo na izvajanje in strukturne reforme."
Zato moramo pozornost nameniti potrebam naših državljanov z okrepljeno socialno razsežnostjo in večjim prizadevanjem na področju izobraževanja. Prav tako moramo skrbeti za okolje, kajti popoln uspeh gospodarskih in socialnih reform lahko dosežemo samo v sinergiji s trajnostnim in zdravim okoljem. Poleg tega bi morala Evropska unija postati bolj podjetniško usmerjena in večji poudarek nameniti zmožnostim malih in srednjih podjetij. Evropska unija bi morala biti tudi bolj inovativna. Zato je treba odstraniti ovire za prosti pretok znanja in oblikovati tako imenovano peto svobodo.
Večji del razprave je bil namenjen podnebno-energetskemu svežnju. "Evropska unija si mora še naprej prizadevati za ohranitev vodilne vloge pri mednarodnih pogajanjih o svetovnem sporazumu po letu 2012. Da bomo to lahko dosegli, potrebujemo jasen sklop osnovnih načel, na katerih bo temeljil sveženj, in jasen časovni načrt za sprejetje. "Naš cilj je, da bi se države članice dogovorile o svežnju do konca leta 2008 in tako omogočile njegovo sprejetje najpozneje do leta 2009," je dejal predsednik slovenske vlade Janša.
Na delovni večerji so voditelji razpravljali tudi o zunanji razsežnosti energetske varnosti, zlasti o zanesljivi oskrbi z energijo. Vsi so se strinjali, da bi morale Evropska unija in njene države članice imeti enotno stališče do energetskih vprašanj v odnosu do drugih držav.
Na koncu sta francoski predsednik Nicolas Sarkozy in nemška kanclerka Angela Merkel seznanila voditelje s svojim predlogom o sredozemski uniji. Evropska unija bo izpopolnila barcelonski proces in vanj vključila vse države članice Evropske unije in obalne sredozemske države nečlanice Evropske unije.
V petek bo Evropski svet formalno potrdil sklepe v zvezi z vsemi tremi glavnimi temami: ponovnim zagonom drugega cikla lizbonske strategije za rast in delovna mesta, podnebno-energetskim svežnjem in stabilnostjo finančnih trgov.
