14.03.2008
Evropski voditelji potrdili časovni okvir in temeljna načela sprejemanja podnebno-energetskega svežnja
Voditelji držav in vlad so na spomladanskem zasedanju Evropskega sveta potrdili zavezo, s katero se je EU pred letom dni po svetu uveljavila kot vodilna sila v boju proti podnebnim spremembam. Potrdili so namreč velikopotezni časovni okvir sprejemanja svežnja in temeljna načela, na katerih naj bi bil zasnovan dogovor.
»Energetsko-podnebni sveženj je velik, a uresničljiv korak naprej in pravo izhodišče za dogovor, s katerim bi Evropa lahko dokazala, da ima v mednarodnih pogajanjih o svetovnem sporazumu za obdobje po letu 2012 še vedno vodilno vlogo,« poudarja slovensko predsedstvo EU.
Evropski svet je dal usmeritve za nadaljnje delo s posebnim poudarkom na:
- pozivu k dogovoru o vsebini svežnja do konca leta 2008, da bi bilo mogoče sprejeti sveženj ukrepov kar se da zgodaj v letu 2009;
- temeljnih načelih dogovora – to so preglednost, gospodarska in stroškovna učinkovitost, pravičnost in solidarnost; različna začetna stališča držav članic, okoliščine, zmogljivosti in dosedanja prizadevanja, potreba po zagotovitvi trajnostne gospodarske rasti in preprečevanje izkrivljanja trga;
- razvoju tržnih mehanizmov za doseganje ciljev;
- takojšnji analizi in ukrepanju za preprečitev uhajanja ogljika v sektorjih, ki so še posebno izpostavljeni mednarodni konkurenci;
- velikopoteznejšem 30-odstotnem zmanjšanju emisij CO2 v okviru obsežnega globalnega sporazuma, ki bi temeljil na uravnoteženem, preglednem in nepristranskem pristopu z upoštevanjem dosežkov iz prvega ciljnega obdobja kjotskega protokola;
- pomembnosti nacionalnih in evropskih podpornih shem pri doseganju ciljev;
- pomembnosti okvira predpisov za zajemanje in shranjevanje ogljika (t. i. tehnologija CCS);
- razvoju učinkovitih trajnostnih meril za biogorivo;
- tehnološkemu napredku, to je na raziskavah, razvoju in prodoru novih energetskih tehnologij, ki bodo pomagale doseči cilje.
Zavedamo se, da potrebujemo več razprav o vplivu podnebnih sprememb na gospodarsko konkurenčnost in zaposlovanje. Dosedanje ugotovitve so pokazale, da visoki okoljski standardi ne zavirajo konkurenčnosti, ampak ustvarjajo nove trge in delovna mesta. Tak primer je število delovnih mest v industriji vetrne energije, ki se je med 1998 in 2005 potrojilo.
Slovensko predsedstvo je prepričano, da morajo vse Evropejke in Evropejci sprejeti svoje »okoljske zaveze«: brez večjega napora ali stroškov lahko vsak posameznik prispeva k zmanjševanju CO2 z uporabo preprostih metod, kakršne so varčne žarnice, omejitev gretja ali zapiranje pip med umivanjem zob.
Zastavljeni cilj v letu 2020 pa je samo prvi korak; podnebno-energetski sveženj mora omogočiti, da bo EU do leta 2050 dosegla vsaj 50-odstotno zmanjšanje emisij v primerjavi z letom 1990.
Tovrstno ukrepanje ne bo poceni, vendar bi bili stroški neukrepanja, ki se deloma že kažejo na področjih zdravja, gospodarstva, kmetijstva in drugod, še neprimerno večji.