Voditelji držav ali članic EU, ki se danes udeležujejo zasedanja Evropskega sveta, so del pogovorov namenili tudi nedavnim pretresom na mednarodnih finančnih trgih in odzivih nanje ter preprečevanju tovrstnih kriz v prihodnje. Govorili so tudi o prihodnosti državnih premoženjskih skladov.
Evropski svet je poudaril, da je za povrnitev zaupanja v finančne trge bistveno, da se pravočasno razkrijejo tveganja in izgube bank ter drugih finančnih institucij, ter pozval svet za ekonomske in finančne zadeve (ECOFIN), naj pri sprejemu predpisov in nadzornih ukrepov upošteva štiri področja: izboljšanje preglednosti za vlagatelje, trge in pripravljalce predpisov, izboljšanje standardov vrednotenja, še posebej nelikvidnih sredstev, okrepitev skrbnosti in obvladovanja tveganj v finančnem sektorju ter izboljšanje delovanja trga, vključno z vlogo agencij za ocenjevanje bonitete.
Udeleženci Evropskega sveta so razpravljali predvsem na podlagi vmesnega poročila o stabilnosti finančnega trga, ki ga je pripravil ECOFIN. Ta v poročilu med drugim ugotavlja, da so kljub slabšemu gospodarskemu položaju na svetovni ravni temelji evropskega gospodarstva trdni brez bistvenih makroekonomskih in finančnih neravnovesij, zato naj bi bila upočasnitev evropskega gospodarstva v tem letu omejena. Evropski svet je poudaril potrebo po nadaljnjih naporih pri izvajanju reform, hkrati pa pozval ECOFIN, naj določi dejavnike, ki vplivajo na višanje cen surovin in hrane, ter uvede politike, ki bodo odpravile morebitne omejitve ponudbe.
Evropski svet je pozval ECOFIN, naj začne pospešeno izvajati program dela iz jeseni 2007, v skladu s katerim bi morali spomladi 2008 doseči napredek na področju finančnega nadzora in upravljanja čezmejnih finančnih kriznih situacij, hkrati pa razviti sistem opozarjanja na krize in zgodnjega opozarjanja. Za rešitve odprtih vprašanj na svetovni ravni je potrebno tesno sodelovanje z mednarodnimi organi za določanje standardov.
Evropski svet je obravnaval tudi državne premoženjske sklade. Udeleženci so soglašali, da so bili tovrstni skladi doslej zelo koristni, da pa so izrazili tudi pomisleke, predvsem glede novih skladov s slabšo preglednostjo strategij investiranja in ciljev. Voditelji držav ali vlad članic EU so se strinjali, da je treba oblikovati skupni evropski pristop z enotnimi načeli, in podprli dogovor o mednarodnem prostovoljnem kodeksu ravnanja za te sklade.
Poleg Evropskega sveta so se sestali tudi finančni ministri, ki so razpravljali o makroekonomskih vidikih vlaganj v človeške vire, eni prednostnih tem slovenskega predsedovanja. Razprava je bila usmerjena na pomen človeških virov pri strategiji ekonomske politike in strategiji za rast in delovna mesta.
