Ob izteku prve polovice slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije je državni sekretar za evropske zadeve Janez Lenarčič na novinarski konferenci predstavil dosedanje poglavitne dejavnosti in dosežke. Po oceni državnega sekretarja slovensko predsedovanje poteka dobro, tako v vsebinskem kot organizacijskem smislu. Slovenija si je zadala realne cilje. Posvetila se je aktualnim temam in jih tudi uspešno rešuje. »Slovensko predsedstvo dela vse, kar Evropska unija pričakuje in vse, kar Evropska unija potrebuje«, je povedal Janez Lenarčič.
Med številnimi dogodki, ki jih je izpostavil državni sekretar Janez Lenarčič, je bil najpomembnejši zasedanje Evropskega sveta. Preizkus je Slovenija uspešno prestala. Voditelji držav članic so potrdili ambicije, ki si jih je zadalo slovensko predsedstvo na treh ključnih področjih. Nov cikel lizbonske strategije za rast in delovna mesta bo osredotočen na izvajanje, področja znanja in inovacij, krepitve konkurenčnosti podjetij in socialne razsežnosti pa so posodobljena. Evropski svet je nadalje potrdil, da je podnebno-energetski zakonodajni sveženj dobro izhodišče in podlaga za dogovor. Še pomembnejša pa je zaveza, da bodo države članice politični dogovor poiskale do konca leta 2008. Voditelji so hkrati dosegli dogovor o temeljnih načelih, ki jih je treba upoštevati pri razdelitvi bremen med članicami. Evropski svet je začrtal tudi nadaljnje korake za zagotavljanje stabilnosti finančnih trgov.
Na področju splošnih zadev in zunanjih odnosov je med pomembnimi dogovori enotno stališče glede nastalega stanja po razglasitvi neodvisnosti Kosova in dogovor o napotitvi vojaške misije EULEX. Slovensko predsedstvo je veliko pozornosti namenilo tudi krepitvi evropske perspektive Zahodnega Balkana. Prav zato so na delu zasedanja neformalnega srečanja zunanjih ministrov EU (Gymnich) sodelovali tudi ministri oziroma predstavniki držav s tega območja, vključno s kosovskim predsednikom vlade. Na srečanju so sprejeli izjavo predsedstva, ki bo dala nov zagon evropski integraciji Zahodnega Balkana.
Pomembno delo je bilo opravljeno na področju pravosodja in notranjih zadev. Začel se je dialog o vizumski liberalizaciji z državami Zahodnega Balkana. Na trojki ministrov za pravosodje in notranje zadeve EU-ZDA na temo vprašanj, povezanih z brezvizumskim režimom (t.i. Visa Waiver Program), je bil dosežen pomemben dogovor, da se bo v postopku sklepanja memorandumov o soglasju in izvedbenih sporazumov uporabil dvotirni pristop. To pomeni, da bodo ZDA o zadevah, ki spadajo v nacionalno pristojnost, razpravljale z nacionalnimi organi, o zadevah, ki spadajo v pristojnost EU, pa bodo razpravljale z organi EU. Ministri za notranje zadeve so se v tem času dogovorili tudi o novi časovnici za vzpostavitev schengenskega sistema SIS II, ki naj bi bil vzpostavljen najkasneje do septembra 2009, in o ključnih vprašanjih glede ustanovitve Evropskega policijskega urada Europol. Včeraj pa je bil storjen še zadnji korak širitve schengenskega prostora, in sicer so bile odpravljene mejne kontrole še na zračnih notranjih mejah s članicami »Schengena«.
Ministri za kmetijstvo so zaključili obravnavo Sporočila o pregledu reforme skupne kmetijske politke (t.i. Health Check), kar je bila glavna prednostna naloga slovenskega predsedstva na področju kmetijstva. Na podlagi 25 sklepov, ki so bili uspešno usklajeni med državami članicami, bo Evropska komisija pripravila zakonodajne predloge, obravnava katerih se bo začela maja pod slovenskim predsedstvom. Poleg tega so ministri dosegli pomembne dogovore na področju poenostavitev izvajanja navzkrižne skladnosti in povečanja nacionalnih kvot za mleko.
Državni sekretar Janez Lenarčič je izpostavil še številna druga področja, med njimi področji energije in prometa, kjer intenzivno delo še poteka. Tako si v okviru tretjega zakonodajnega svežnja za notranji trg za elektriko in plin Slovenija prizadeva, da bi dosegla politični dogovor do konca junija 2008 o ključnem vprašanju - lastniškem oz. učinkovitem ločevanju. Slovensko predsedstvo pa vodi tudi intenzivna pogajanja z Evropskim parlamentom glede Implementacijske uredbe za Galileo, kjer Slovenija želi doseči sporazum z Evropskim parlamentom v prvi obravnavi.
V prvih treh mesecih so bili pod slovenskim predsedstvom sprejeti tudi nekateri pomembni zakonodajni akti v postopku soodločanja z Evropskim parlamentom, in sicer Direktiva o potrošniških kreditnih pogodbah, Zakonodajni sveženj za trženje proizvodov, Carinski zakonik, Direktiva o poštnih storitvah in Dokument o ustanovitvi Evropskega Inštituta za tehnologijo.
