Predsednik Vlade Republike Slovenije in predsednik Evropskega sveta Janez Janša se je danes na Brdu pri Kranju udeležil XXXIX. zasedanja Konference odborov parlamentov EU za evropske zadeve (COSAC). V svojem nagovoru je kot glavne globalne izzive izpostavil ohranitev okolja oziroma zagotovitev možnosti za nadaljnji trajnostni razvoj, uspešnost boja proti revščini v svetu in zagotavljanje miru in varnosti v svetu. Poudaril je, da ti izzivi medsebojno vplivajo eden na drugega.
»Medtem, ko smo uspeh prvih petdesetih let Evropske unije merili po miru in blaginji, bomo uspeh naslednjih petdesetih let ocenjevali po tem, kako se bo unija sposobna soočiti s tremi ključnimi globalnimi izzivi,« je dejal premier in dodal, da globalizacija kaže nove obraze. Tako po njegovem problemom prihodnosti ni moč ubežati, bežanje pred črnogledimi napovedmi pa je mnogo bolj neodgovorno kot je bilo v preteklosti. Poudaril je, da Evropska unija razpolaga z instrumenti, s katerimi se lahko obvaruje večine negativnih posledic.
Okoljsko-energetska vprašanja, naraščanje cen hrane, ukrepi, ki bodo Evropejcem dali čutiti, da odprtost unije povečuje varnost, in zaključitev mreže stabilizacijsko-pridružitvenih sporazumov na Zahodnem Balkanu so po besedah predsednika vlade in predsednika Evropskega sveta glavna področja, s katerimi se bo v bližnji prihodnosti ukvarjala Evropska unija.
V svojem govoru je premier spomnil, da evropska parlamentarna demokracija letos praznuje petdeset let, dinamika sodelovanja pa se krepi. »Dokaz vidimo v nedavnih dogovorih o podnebno-energetskem svežnju, Galileu, Evropskem inštitutu za inovacije in tehnologijo ter vseh ostalih dosjejih, kjer smo v prvih štirih mesecih slovenskega predsedovanja skupaj dosegli preboj.« Dodaten napredek pa po njegovih besedah v smislu krepitve učinkovitosti in demokratičnosti obeta Lizbonska pogodba.
Spomladanski Evropski svet je, po besedah njegovega predsednika in slovenskega premierja Janeza Janše, uresničil ambicije slovenskega predsedstva za prvo polovico predsedovanja. Ob tem je izpostavil štiri ključne dosežke marčnega vrha Unije: zagon novega triletnega cikla Lizbonske strategije, ki vzpostavlja boljše ravnotežje med skrbjo za ljudi in okolje ter konkurenčnostjo gospodarstva; potrditev temeljnih načel in časovnega okvira za sprejem energetsko-podnebnega svežnja; opredelitev ukrepov za stabilizacijo finančnih trgov ter ohranitev sodelovanja v evrosredozemskem prostoru v okviru Barcelonskega procesa, ob prisotnosti vseh 27 držav članic in brez podvajanja institucij.
