Zasedanja se je udeležilo okoli 70 delegatov in strokovnjakov iz držav EU, Islandije, Norveške in Švice ter Generalnega sekretariata Sveta EU, Evropske komisije in predstavnikov centralnega dela schengenskega informacijskega sistema v Strasbourgu (C.SIS-a). Delovna skupina se večinoma ukvarja z operativnimi in tehničnimi vprašanji, vezanimi na delovanje SIS-a. Sestaja se enkrat mesečno v Bruslju, vsakokratna predsedujoča država članica pa en sestanek organizira doma.
Na tokratnem srečanju so udeleženci obravnavali projekt razvoja nove, druge generacije SIS-a (SIS II) in izvedbo globalnega testiranja. Poleg tega so govorili tudi o migraciji obstoječega komunikacijskega omrežja sistema SIS 1+ na novo komunikacijsko omrežje.
Glavna naloga tehnične delovne skupine je sicer spremljanje delovanja SIS-a in pravočasno odzivanje na vse dogodke, ki bi lahko ogrozili normalno delovanje sistema. To pomeni sprotno odpravljanje vseh morebitnih težav ter pravočasno načrtovanje in izvedbo nadgradenj SIS-a.
SIS se uporablja v 24 državah, od katerih je 22 držav članic EU, uporabnici SIS-a pa sta tudi Norveška in Islandija. Vpogled v SIS je omogočen tudi Europolu in Eurojustu. Ker je sistem namenjen zlasti za uporabo pri mejni kontroli, so standardi in zahteve za razpoložljivost, zanesljivost in odzivnost sistema izredno visoki. SIS temelji na centralni bazi podatkov in nacionalnih podatkovnih bazah, ki so identične kopije centralne baze podatkov. Za komunikacijo se uporablja posebno komunikacijsko omrežje SISNET. Med centralno in nacionalnimi bazami podatkov se ves čas izvaja sinhronizacija podatkov. Ena od nalog delovne skupine SIS-Tech je tudi periodično preverjanje vsebine podatkov.
Poseben izziv delovne skupine je uspešna izvedba projekta SIS II, ki ga vodi Evropska komisija, nove generacije SIS-a, ki naj bi prinesla številne nove funkcionalnosti. Delovna skupina se ukvarja predvsem z vprašanji izvedbe testiranj in migracije. S testiranji se želi zagotoviti potrebno zanesljivost in odzivnost SIS II. Pri migraciji pa je največji izziv kako zagotoviti prehod z obstoječega na novi sistem s kar najmanj težavami za njegove uporabnike.