»Stabilnost jugovzhodne Evrope je ključnega pomena za varnost in blaginjo celotne EU, zato je nadaljnji proces širitve ena izmed prednostnih nalog našega predsedovanja. S to politiko Evropska unija širi območje miru, stabilnosti, blaginje, demokracije, človekovih pravic in pravne države.« S temi besedami je predsednik Sveta EU za splošne zadeve in zunanje odnose, slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel, v ponedeljek popoldne začel svoj poseg na skupnem zasedanju Evropskega parlamenta s predsedniki parlamentov držav članic EU in držav Zahodnega Balkana, ki je namenjen prav evropski prihodnosti slednjih.
Na srečanju, ki sta mu sopredsedovala predsednik Evropskega parlamenta Hans Gert Pöttering in predsednik Državnega zbora Republike Slovenije France Cukjati, je dr. Rupel podal pregledno analizo stanja vključevanja v Evropsko unijo v vseh državah Zahodnega Balkana, zlasti pa v Srbiji, v Bosni in Hercegovini in na Kosovu. Glede BiH je potrdil, da bo 16. junija podpisan stabilizacijsko-asociacijski sporazum, s čimer bo Slovenija izpolnila pokritje vseh držav Zahodnega Balkana s sporazumi, ki bodo temu območju zagotovili evropsko perspektivo.
Glede Srbije je dr. Rupel poudaril, da sta nedavni podpis stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma s to državo in predstavitev načrta vizumske liberalizacije nesporno delovala kot pomembna spodbuda tamkajšnjim proevropskim silam. »Predsedstvo pozdravlja zmago teh sil na nedavnih parlamentarnih volitvah, ki potrjuje željo večine srbskega prebivalstva po nadaljnjem približevanju Evropski uniji. Upamo, da bo čim prej sestavljena nova vlada z jasnim EU-razvojnim programom, ki bo zavezana tudi regionalnemu sodelovanju in dobrim sosedskim odnosom,« je povedal in menil, da je skladno z ugotovitvami aprilskega zasedanja Sveta zunanjih ministrov EU in odvisno od izpolnitve znanih pogojev možna nadgraditev dosedanjih odnosov Srbije z EU, vključno s podelitvijo statusa kandidatke.
V zvezi s Kosovom je minister Rupel dejal, da so voditelji držav in vlad na decembrskem zasedanju Evropskega sveta poudarili pripravljenost EU pomagati tej državi do trajne stabilnosti. Ne glede na odločitev posameznih držav članic o priznanju pa je stabilnost Kosova – in tako Zahodnega Balkana – v interesu celotne EU. »Prav tako želim poudariti, da so nesprejemljivi poskusi nekaterih sil v regiji, ki v vprašanju priznanja ali nepriznanja vidijo priložnost za destabilizacijo razmer oziroma priložnost, da kolesje statusnega procesa zavrtijo nazaj. Statusni proces je nepovrnljiv,« je prepričan slovenski zunanji minister. Dodal je, da je v teh okoliščinah kar najbolj treba zagotoviti nadaljevanje in čimprejšnje dokončanje napotitve EULEX Kosovo, oblikovanje urada posebnega predstavnika EU in vzpostavitev obeh misij na celotnem Kosovu – za nadaljnjo ustalitev tamkajšnjih razmer.
Z uveljavitvijo nove kosovske ustave 15. junija bodo nastale okoliščine, ki se jim bo morala mednarodna skupnost ustrezno prilagoditi. »Prav tako od kosovskih oblasti pričakujemo, da bodo uresničile zaveze, ki so jih prostovoljno sprejele, zlasti glede položaja in pravic manjšinskih etničnih skupnosti ter njihove kulturne in verske dediščine, ki je dediščina celotne Evrope. Srbska komponenta je neločljivi del kosovske identitete in na večinskem prebivalstvu Kosova je odgovornost, da tako tudi ostane. Posebno pozornost bomo namenjali predvsem nadzoru uresničevanja omenjenih zavez,« je svoj prispevek na zasedanju končal slovenski zunanji minister.
