Preskoči na vsebino .

Meni storitev

Osrednja navigacija

Področna navigacija

Več informacij

Povezava na slovenia.si odpre novo okno

Storitve

April

01.04.2008

Govor predsednika Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose in ministra za zunanje zadeve RS dr. Dimitrija Rupla na zasedanju Odbora za zunanje zadeve Evropskega parlamenta (AFET) – predstavitev rezultatov zasedanja Gymnich


Velja govorjena beseda!

 

Spoštovani predsednik, spoštovani poslanci in poslanke!

Dovolite, da vam predstavim nekatere poudarke iz razprav neformalnega zasedanja ministrov za zunanje zadeve EU - Gymnich, ki je potekalo 28. in 29. marca na Brdu in na Bledu v Sloveniji. Na dnevnem redu zasedanja so bile točke: vloga Sirije na Bližnjem Vzhodu, odnosi EU-Ruska federacija, evropska perspektiva Zahodnega Balkana, medkulturni dialog in Tibet.

Na Gymnichu smo pritrdili (confirmed) štirim pisnim prispevkom: 1.) Pismo Kouchnerja in Milibanda o odnosih EU z Rusko federacijo, 2.) Deklaraciji predsedstva o Zahodnem Balkanu, 3. izjavi o Tibetu in 4.) izjavi o Wildersovemu filmu.

 

BLIŽNJI VZHOD IN VLOGA SIRIJE

Prva tema Gymnicha je bila razprava o situaciji na Bližnjem vzhodu in o vlogi Sirije. Trenutek za razpravo o bližnjevzhodnem mirovnem procesu in Siriji je bil primeren zaradi razširjenega vtisa, da je proces iz Annapolisa počasen oziroma, da se je ustavil; da ni sprememb na terenu, da Izrael nadaljuje z enostranskimi ukrepi in da je kriza v Gazi.

Kolege sem seznanil z oceno in rezultati svojega nedavnega obiska v regiji, kjer sem imel priložnost izmenjati mnenja s PR Egipta Mubarakom, MZZ Al-Gheitom, GS Arabske lige Mousso; s PR Abbasom, PV Fayyadom, MZZ Al-Malkijem, s PR Izraela Peresom, PV Olmertom, MZZ Livnijevo, Netanyahujem, Serryjem in drugimi sogovorniki. V pogovorih oz. ocenah mirovnega procesa so prevladovali skepsa na arabski strani ter zmerni optimizem palestinske in izraelske strani.

Strinjali smo se, da bi dokončna rešitev BVMP morala vključiti tudi Sirijo. Dogovorili smo se, da Sirije ne smemo izolirati, temveč bomo raje razmislili o njenem vključevanju. V preteklosti se je dogajalo, da je Sirija izrabljala našo neenotnost, zato smo sklenili, da bomo več pozornosti posvetili koordinaciji stikov držav članic in institucij EU s Sirijo.

Sklenili smo, da ne smemo nagrajevati »slabega vedenja«

Potrebna je solidarnost z Libanonom in vlado Siniore.

EU bo še nadalje podpirala proces iz Annapolisa in upa tudi na pozitivni sestanek konference v Moskvi.

 

EU-RUSKA FEDERACIJA

Pomembna točka prvega dneva zasedanja je bila tudi izmenjava mnenj o aktualnih dogodkih v Ruski federaciji in o odnosih EU-Ruska federacija, tudi v kontekstu priprav na junijski vrh. Poudarjena je bila kompleksnost odnosov EU z Rusko federacijo na političnem, varnostnem in energetskem področju. Hkrati je bilo izpostavljeno dejstvo, da je Rusija naša največja soseda in pomemben strateški partner. Junijski vrh je priložnost za krepitev političnega dialoga na najvišji ravni in predajo sporočil novemu ruskemu vodstvu. Strateško partnerstvo z Rusijo je potrebno razvijati kot celoto ter pri tem zagotoviti enoglasnost in solidarnost EU. Sodelovanje z Rusijo je potrebno krepiti tudi pri skupnih EVOP misijah in reševanju mednarodnih vprašanj v skupnem sosedstvu z namenom zagotavljanja varnosti, miru.

Govorili smo tudi o pogajalskem mandatu za novi okvirni sporazum (PCA) EU-Ruska federacija. Večina držav podpira čim prejšnjo potrditev pogajalskega mandata in začetek pogajanj za novi okvirni sporazum. To pomeni, še v času slovenskega predsedstva.

Tudi Litva je izrazila podporo sklenitvi novega PCA. Minister Vaitiekunas je na Gymnichu dejal, da bo Litva prva, ki bo imela koristi od urejenih odnosov med EU in RF. Zaradi posameznih problemov, ki jih imajo z RF, želijo k mandatu na nov sporazum dodati: (1) vprašanje zaprtja naftovoda Družba in jedrske elektrarne Ignaline (konec 2009 bo Litva tako popolnoma odvisna od RF); (2) omembo izginulega litovskega podjetnika; (3) rešitev zamrznjenih konfliktov v skupnem sosedstvu in (4) zagotovilo, da je mogoče pogajanja kadarkoli suspendirati. Predlagajo, da sekretariat in EK pripravita analizo o tem, kako spodbuditi EU – RF odnose. Zavzemajo se tudi za odnose z RF na ministrski ravni.

Sicer pa sta predsedstvu o tem vprašanju naslovila pismo tudi zunanja ministra Velike Britanije in Francije Miliband in Kouchner. V njem sta med drugim zapisala, da »so bile ruska zunanja, varnostna, ekonomska in notranja politika v zadnjih letih razlog za zaskrbljenost. Morda pod vplivom svoje nanovo najdene vrednosti, je Rusija postavljala pod vprašaj mednarodne obveze, ki jih je sprejela v 90. letih. Zaradi tega je Rusija postala težji partner. Najti moramo pravilen skupni odgovor. … Podčrtati moramo, da pozdravljamo in podpiramo načrt izvoljenega predsednika Medvedjeva, da bo promoviral načela pravne države v Rusiji. Vsekakor bomo Rusijo sodili po dejanjih, ne samo po besedah, in EU mora vztrajati pri zahtevi, da Rusija izpolnjuje svoje mednarodne obveze o pravni državi in človekovih pravicah, vključno s tistimi, ki izhajajo iz dokumentov Združenih narodov in Sveta Evrope«.

Zagotovitev diverzifikacije energetskih poti in virov mora ostati prioriteta EU. Novi okvirni sporazum naj bi vseboval tudi poglavje o energetiki, kar je z vidika pomena Ruske Federacije kot dobaviteljice energentov za EU še posebej pomembno.

Potrebno je vnesti realizem v odnose z Rusijo. Rusija v odnose z EU pogosto vnaša vprašanja, ki povzročajo neenotnost med državami članicami in povečujejo napetosti v medsebojnih odnosih (vprašanje zamrznjenih konfliktov, odnos do Kosova, nasprotovanje vstopa Ukrajine in Gruzije v Akcijski načrt za članstvo Nata).

Zunanji ministri smo poudarili željo, da Rusija postane zaupanja vreden in transparenten partner, kar bo doseženo tudi z vstopom Rusije v Svetovno trgovinsko organizacijo.

Predsedstvo bo skupaj s Komisijo zagotavljalo, da bo Evropski parlament v celoti obveščen o napredku v pogajanjih.

 

ZAHODNI BALKAN

Izredno me veseli, da smo na Gymnichu oblikovali pozitivno sporočilo o evropski perspektivi Zahodnega Balkana. Srečali smo se z vsemi predstavniki Zahodnega Balkana, tudi s srbskim zunanjim ministrom Jeremićem in s predsednikom kosovske vlade Thacijem.

Splošni pregled stanja na Zahodnem Balkanu pokaže, da je bil v zadnjih letih dosežen velik napredek: večja stabilnost, demokratične reforme, gospodarska rast, izboljšano regionalno sodelovanje, napredek v smeri EU prek stabilizacijsko-pridružitvenega procesa. Te dosežke je sedaj potrebno utrditi in nadgraditi, pri čemer si morajo države Zahodnega Balkana prizadevati za dosledno izpolnjevanje zavez in pogojev znotraj Stabilizacijsko-pridružitvenega procesa.

Že decembra lani smo se na Svetu dogovorili, da Komisija pripravi Sporočilo o Zahodnem Balkanu in da v začetku leta opravimo razpravo o njegovi vsebini.

Spodbujanje neposrednih stikov med državami Zahodnega Balkana in EU, predvsem mlade generacije, je ključnega pomena za ponotranjenje in utrjevanje evropskih vrednot s strani državljanov regije. To velja predvsem za državljane bivše SFRJ, ki so pred letom 1990 lahko prosto potovali po vsej Evropi. V zvezi s tem bi želel izpostaviti dialog o vizumskih olajšavah, ki smo ga že pričeli s Srbijo (31. januarja) z nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo (20. februarja), Črno Goro (21. februarja) ter Albanijo (7. marca). Na sobotnem zasedanju sem se skupaj s kolegi zavzel za čim prejšnji zaključek izdelave načrtov t.i. »roadmapov«, ki bodo vsebovali realistične kriterije za uvedbo brezvizumskega režima za države te regije. Prav tako smo govorili o možnosti uvedbe brezplačnih vizumov  za države Zahodnega Balkana, kar bi bil del že omenjenih roadmapov.

Razpravljali smo tudi o tem, kako nadalje okrepiti regionalno sodelovanje in gospodarski razvoj Zahodnega Balkana, ki sta oba ključnega pomena za nadaljnjo stabilizacijo regije in njeno približevanje Evropski uniji. V zvezi s tem komunikacija EK izpostavlja vrsto pomembnih področij ter predlaga nekaj novih pobud, npr. na področju energetike in prometa (začetek pogajanj o prometnem sporazumu), novo pobudo za ustanovitev Investicijskega sklada za Zahodni Balkan, ter pobudo za okrepljeno sodelovanje med regijo Zahodnega Balkana in EU na področju civilne zaščite.

Vzpostavitev Sveta za regionalno sodelovanje (27. februarja v Sofiji) predstavlja še en dosežek na področju regionalnega sodelovanja ter izraz večje regionalne odgovornosti.

Znotraj EU obstaja enotnost, da je obstoj močne in aktivne civilne družbe ključnega pomena za pospešeno implementacijo političnih in gospodarskih reform ter za krepitev demokracije in spodbujanje sprave v regiji Zahodnega Balkana. V zvezi s tem smo na Gymnichu pozdravili ustanovitev posebnega sklada za razvoj civilne družbe, kot ga predlaga EK v sporočilu.

Konkretizacija evropske perspektive Zahodnega Balkana

Regija je specifična in potrebuje posebno vzpodbudo, posebej v tistih državah, kjer se proces EU integracije sooča s šibko politično voljo ali pa z nizko administrativno usposobljenostjo. EU mora zato v regiji nastopati posebej odločno in pogumno. Slovensko predsedstvo si bo prizadevalo za reafirmacijo in nadaljnjo konkretizacijo evropske perspektive držav regije.

Na zasedanju smo poudarili, da je mogoč znaten napredek v pristopnih pogajanjih v tekočem letu, v kolikor bo Hrvaška izpolnila »benchmarke« in druge pogoje, vsebovane v marčevski komunikaciji EK.

Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija je kljub težavam vzpostavila pozitiven zgled multietnične družbe. Za krepitev notranje kohezije potrebuje nadaljnjo podporo in potrditev. Iskreno upamo, da bo Skopje čim prej izpolnilo pogoje (»benchmarke«), ki so navedeni v Pristopnem partnerstvu, kar bi na podlagi pozitivne ocene v naslednjem letnem poročilu EK omogočilo določitev datuma za pričetek pristopnih pogajanj še v letu 2008.

Črna gora in Albanija sta v zadnjem obdobju znatno napredovali pri izpolnjevanju obvez znotraj Stabilizacijsko-pridružitvenih sporazumov, kar predstavlja pomembno spodbudo za druge države regije. V izjavi z Brda smo obe državi pozvali, naj pospešita uresničitev Začasnega sporazuma ter okrepita napore pri izgradnji institucionalnih sposobnosti, javne uprave in neodvisnega sodstva, kar je pogoj za nadgradnjo dosedanjih odnosov z EU.

Kar zadeva Bosno in Hercegovino, je izvedba policijske reforme še vedno pogoj za podpis Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma, pri čemer poudarjamo, da je prihodnost BiH v EU možna le kot enotna, celovita, funkcionalna in multietnična država.

V političnem in gospodarskem smislu igra Srbija ključno vlogo v regiji, pri čemer trenutno stoji pred strateškimi odločitvami glede svoje prihodnosti. Regionalno sodelovanje in dobrososedski odnosi so ključnega pomena za nadaljevanje približevanja Srbije v smeri EU. Srbija je na tem področju sposobna prevzeti vlogo regionalne lokomotive.

Na zasedanju Gymnich smo skladno z zaključki decembrskega Evropskega sveta ponovno poudarili, da je možna pospešitev približevanja Srbije v EU, vključno z dodelitvijo statusa kandidatke, vendar pa je vse to odvisno predvsem od volje sedanjega političnega vodstva in prihodnjega, ki bo krmilo Srbije prevzelo po majskih volitvah.

Poudarjamo, da želimo perspektivo EU ločiti od vprašanja Kosova, vendar pa mora Srbija zagotoviti, da si z dejanji, ki lahko ogrožajo varnost širše regije, sama ne zapre poti do EU oz. podre vseh mostov do EU. Izjave in/ali dejanja, ki ogrožajo stabilnost Kosova, niso sprejemljive.

Tudi tokrat smo veliko pozornosti namenili Kosovu. Poudarili smo, da ima Kosovo, tako kot celotna regija, jasno perspektivo EU. EU bo tudi v bodoče tesno sodelovala z ZN; KFOR, OVSE in drugimi mednarodnimi akterji s ciljem utrjevanja stabilnosti. V tej zvezi želim poudariti prepričanje, da bo polna in učinkovita namestitev EULEX in ICO na celotnem ozemlju Kosova izraz uspešnosti naše zavezanosti za stabilnost Kosova ter uspeh celotne SZVP. Ohranitev prisotnosti UNMIK in polno izvajanje mandata v skladu z UNSCR 1244 na celotnem ozemlju Kosova je ključni predpogoj za stabilizacijo razmer. V zvezi s tem se nam zdi izredno pomembno pričeti politični dialog EU/EULEX/ ICO s kosovskimi Srbi. Stabilnost Kosova je ključnega pomena za stabilnost celotne regije.

 

MEDKULTURNI DIALOG

Medkulturni dialog je bil sklepna tema Gymnicha. V razpravi smo se osredotočili na oceno zadnjih dogajanj v Tibetu in na vprašanje odnosa do islama, tudi glede na nedavno objavljeni film nizozemskega poslanca Wildersa.

V zvezi s Tibetom smo ponovno izrazili zaskrbljenost zaradi zadnjih dogajanj, obsodili smo nasilje in izrazili solidarnost z žrtvami. Pozvali smo k prenehanju nasilja in izrazili pričakovanje, da kitajske oblasti zagotovijo transparentnost informacij in prost dostop medijev do Tibeta. Poudarjeno je bilo, da si dalajlama prizadeva za avtonomijo in ne za neodvisnost Tibeta. V tem okviru smo poudarili zahtevo po ohranitvi tibetanskega jezika, kulture, religije in tradicije. Sklenili smo, da bomo posebno pozornost namenili stanju človekovih pravic v Tibetu.

Glede odnosa z islamom je bila v ospredju razprava v luči nedavno objavljenega filma nizozemskega poslanca Wildersa v zvezi z islamom. Poudarili smo načelo pravice do izražanja, opozorili pa tudi na dejstvo, da islama ni mogoče istovetiti z nasiljem. Večina muslimanov namreč zavrača ekstremizem in nasilje, žrtve le tega pa so med drugim tudi pripadniki islamske vere. Pravica govora, ki je in ostaja temeljna vrednota EU, mora spoštovati vero in prepričanje drugih.

Med drugim je bila izražena tudi zaskrbljenost nad trenutnim sodnim procesom proti turški stranki AK in njenim članom. Če pride do prepovedi, bi bil to prvi primer prepovedi politične stranke, ki je zmagala na demokratičnih volitvah, kar pa bi bilo tudi v nasprotju z mnenjem Beneške komisije Sveta Evrope.


Hvala za vašo pozornost.

 

Dostopnost     . Natisnite     .


Datum: 01.04.2008